Več kot tristo ukrepov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 8. julij 2024 / 06:27

Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 in ga predala ministru Darju Feldi.

Ljubljana – V končnem predlogu dokumenta so skupaj opredelili 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov, so poudarili ob predstavitvi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Posodobitve so predvideli predvsem na področju srednješolskega izobraževanja, več sprememb pa nacionalni program prinaša tudi na področju gibalne aktivnosti učencev, dijakov in odraslih, predšolske vzgoje, glasbenega izobraževanja, dijaških domov ter vključenosti priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.

Možnost vpisa v krajši program vrtca

Delovna skupina je v začetku februarja predstavila osnutek predloga nacionalnega programa, čemur je sledilo javno posvetovanje s ključnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja o predlaganih rešitvah. Janez Vogrinc je v ponedeljek predstavil ključne spremembe glede na osnutek nacionalnega programa. Novosti so med drugim predvideli na področju predšolske vzgoje, kjer so po novem za otroke, ki niso vpisani v vrtec, namesto uvedbe obveznega brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo predvideli možnost vpisa v krajši program vrtca. Ta bi obsegal od 240 do 480 ur, ki bi jih razporedili od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Zgornjo mejo številčnosti oddelkov vrtcev so s prejšnjih 40 dvignili na 45, predvideli pa so tudi postopen dvig izobrazbene ravni ravnateljev vrtcev na magistrsko raven.

Srednješolska izobrazba nacionalni standard

V predlogu programa so po Vogrinčevih besedah tudi zelo jasno zapisali, da mora biti srednješolska izobrazba nacionalni standard, kar pomeni, da naj bi država vsakemu posamezniku kadarkoli brezplačno omogočila pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe. Kot cilj so opredelili tudi evalvacijo strukture in namena srednješolskih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, s čimer želijo ugotoviti, kateri programi se še osredotočajo predvsem na pripravo dijakov za poklic in zaposlitev, v katerih programih pa bi bilo smiselno okrepiti splošnoizobraževalne ukrepe. Obenem so predvideli spremembe na področju splošne mature, s katerimi želijo dijakom omogočiti opravljanje zahtevnejše ravni mature. Tako predlagajo, da bi vsi kandidati splošne mature na višji ravni izbrali vsaj en predmet izmed obveznih predmetov, torej materinščine, matematike ali tujega jezika, in vsaj en predmet izmed izbirnih predmetov. Poleg tega predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.

Spodbuditi več gibanja

Med cilji v nacionalnem programu so opredelili tudi več gibanja pri učencih, dijakih in odraslih, zato so med drugim predlagali, da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športa na teden. Vsakemu učencu in dijaku je treba tudi zagotoviti pogoje za pet ur gibanja na teden, in sicer v okviru obveznega predmeta, izbirnih predmetov, razširjenega programa osnovne šole, interesnih dejavnosti, športnih dni ali obveznih izbirnih vsebin. Ob tem so predvideli tudi povečevanja stabilnih virov financiranja za izobraževalne ustanove od vrtca do konca srednje šole, obenem pa po Vogrinčevih besedah nacionalni program predvideva še dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah – recimo zaradi oddaljenosti od gospodarskih in kulturnih središč ali imajo več učencev priseljencev.