Matej Rauh iz Lesc, ustanovitelj platforme Adrifund / Foto: Gorazd Kavčič

Slovenska platforma z islandsko podporo

Matej Rauh iz Lesc je zasnoval prvo slovensko platformo za nagradno množično financiranje Adrifund.

Prijavitelji projektov morajo biti zelo izvirni pri izbiri nagrad za podpornike. Na Islandiji so lani denimo zbirali denar za dokončanje produkcije že posnetega filma Albatross. Podporniki, ki so prispevali manjši znesek, so za nagrado dobili vstopnico za premiero filma, med višjimi nagradami pa je bil denimo polet z jadralnim padalom z glavnim igralcem v filmu. Pevski zbor, ki je v kampanji zbiral denar za nove uniforme za nastope, je kot najvišjo nagrado podporniku podaril zasebni koncert ...

Lesce – Konec meseca bo zaživela prva slovenska platforma za nagradno množično financiranje (nekakšen slovenski Kickstarter), imenovana Adrifund. Njen ustanovitelj je Gorenjec, Matej Rauh iz Lesc, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, ki je zamisel za ustanovitev platforme dobil na Islandiji, od koder prihaja tudi njegov poslovni partner, uspešna islandska platforma Karolina Fund.

Platforme za množično financiranje delujejo tako, da prek njih posamezniki, podjetja, društva ali ustanove zbirajo sredstva za izvedbo svojih projektov. Ko se prijavijo na platformo, morajo v določenem obdobju zbrati določeno vsoto denarja, ki ga prispevajo podporniki. V zameno – ko gre za tako imenovano nagradno platformo, kakršna bo tudi Adrifund – podporniki dobijo »nagrado«, denimo izdelek, storitev ... Zbrani denar pa nato prijavitelj nameni za uresničitev svoje ideje: zagon svojega podjetja, za začetek množične proizvodnje, tehnološko izpopolnitev izdelka ...

Matej je pravni vidik delovanja platform za množično financiranje proučeval v svoji diplomski nalogi na Pravni fakulteti v Ljubljani. V času študijske izmenjave na Islandiji, kjer je preživel pol leta, se je seznanil s tamkajšnjo uspešno platformo Karolina Fund in se, ko je lani novembra diplomiral, z njimi povezal tudi poslovno. Odločil se je ustanoviti slovensko platformo, ki deluje s tehnično podporo in pomočjo znanja in izkušenj islandske platforme. Ta je v samo nekaj letih več kot uspešno zaživela; po Matejevih besedah so Islandci začeli z zgolj sedmimi projekti, do danes pa se je število sodelujočih projektov eksponentno povečalo.

Matej v teh dneh zbira prve projekte, med tistimi, ki bodo startali med prvimi, sta denimo mlada samostojna podjetnica, ki bosta prek Adrifunda zbirala denar za zagon dejavnosti organiziranja športnih tečajev za otroke, in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki bo na ta način skušal zbrati del denarja za prvomajsko zborovsko turnejo na Kanarske otoke. »Vsak od prijaviteljev bo določil ciljni znesek, ki ga v določenem času, denimo v 25 do 40 dneh, želi zbrati, in bo v zameno za različno visoke prispevke ponudil različne nagrade. Sistem bo deloval po načelu 'vse ali nič', torej bo kampanja uspešna, če bo zbran celotni znesek, sicer bo denar vrnjen podpornikom,« razlaga Matej. Na platformi lahko sodelujejo najrazličnejši projekti, na začetku ciljajo zlasti na lokalne, dolgoročno pa bodo veseli tudi projektov iz drugih, zlasti okoliških držav. »Naša prednost bo predvsem v tem, da bomo prijaviteljem na voljo za osebna srečanja, svetovanja, kako sploh pripraviti kampanjo, enostaven postopek prijave projekta ...« pravi sogovornik. Po Matejevih besedah se sodelovanje podpornikov sicer šteje kot tvegana investicija in formalno ni garancije, da bo denar zares porabljen za to, kar prijavitelj v kampanji obljublja. A v praksi je v tujini odstotek prevar zelo majhen; sodelujoči v kampanji se namreč s sodelovanjem javno izpostavijo. »Za uspeh kampanje je pomembno, da je prijavitelj odprt in transparenten do podpornikov, da ti vidijo, kam vlagajo denar in koga podpirajo,« odgovarja Matej Rauh.

In kaj še – poleg denarja za izpeljavo projekta – pridobijo prijavitelji? Po Matejevih besedah na ta način preverijo, ali sploh obstaja zanimanje za njihov izdelek ali dejavnost, poleg tega pa se na ta način širi glas o projektu.

V Matejevi ekipi sta še Aljaž Gluhar, ki sodeluje pri promociji in komuniciranju s prijavitelji projektov, Dani Planinc pa kot računalničar skrbi za IT-podporo in svetovanje. Platforma Adrifund se bo financirala prek provizije, ki jo računajo zgolj uspešnim projektom in bo znašala pet odstotkov od zbranega denarja (za projekte, ki bodo sodelovali kot prvi, bo provizija štiri odstotke). Tehnični izvajalec bo Karolina Fund, za plačilni sistem pa bo skrbelo francosko podjetje, ki izvaja plačilne storitve za številne platforme množičnega financiranja v zahodni Evropi.

Matej, ki je v zagon podjetja vložil svoje prihranke, upa, da bo platforma uspešno zaživela in omogočila projektom, da na inovativen način pridejo do denarja. »Slovenski Kickstarter« bodo slovesno zagnali 30. marca v Ljubljani, ko bodo stekle tudi prve kampanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 24. julij 2013 / 13:13

Kruh za izraelske turiste

V Žitovi leški pekarni pečejo kruh in pecivo košer za skupino izraelskih turistov, ki bivajo v Kranjski Gori. Peč je prišel prižgat rabin in bo gorela kar tri tedne.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:40

Slovenska platforma z islandsko podporo

Matej Rauh iz Lesc je zasnoval prvo slovensko platformo za nagradno množično financiranje Adrifund.

Kronika / torek, 29. marec 2016 / 00:39

Odredili obvezno zdravljenje

Uršula Lonka Prešeren, ki je oktobra lani v neprištevnosti ubila Ino Pličanič, mora na obvezno psihiatrično zdravljenje.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:38

Otroke spodbujali k podjetnosti

Na Osnovni šoli Predoslje so končali prvi podjetniški krožek, ki naj bi v prihodnosti potekal po vseh kranjskih osnovnih šolah. Učence so spodbujali, naj bodo nadvse podjetni.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:28

Domače ni vedno ekološko

V Združenju za ekološko kmetovanje Gorenjske ugotavljajo, da povpraševanje po ekološko pridelani hrani narašča in da domače ni vedno tudi ekološko. V prihodnje želijo urediti trženje ekološko zrejenih...

Razvedrilo / torek, 29. marec 2016 / 00:26

Fevžerjevi slovenski olimpijski heroji

Prejšnji ponedeljek so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču gostili znanega slovenskega fotografa Aleša Fevžerja. Beseda je tekla o njegovem delu, športni fotografiji in pa o njegovi knjigi Slove...