Odstranjevanje invazivnih rastlin je maraton, ne sprint
V soboto so se v več gorenjskih občinah lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst iz naravnega okolja. Pridružili smo se delovni akciji, ki je potekala pri sotočju Rupovščice in Kokre v Kranju.
Kranj – Invazivne tujerodne rastline s svojim agresivnim širjenjem povzročajo ogromno škodo v naravnem okolju. V Kranju so se zato že pred dvema letoma skupaj s kranjsko enoto Zavoda RS za varstvo narave odločili za izvedbo akcije odstranjevanja neželenih rastlin. Lani so akcijo razširili na osem gorenjskih občin, skupno akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk pa so ponovili tudi letos. Minulo soboto so tako poleg kranjske občine in zavoda za varstvo narave moči združile še občine Kranjska Gora, Bled in Žiri, osnovne šole Šenčur, Franceta Prešerna Kranj in Predoslje, Biotehniški center Naklo, Krajevna skupnost Kamnik – center in Razvojna agencija Sora.
Rezultati preteklih akcij že vidni
V Kranju je odstranjevanje invazivk potekalo na štirih lokacijah, med drugim tudi pri sotočju Rupovščice in Kokre. »Podatke o območjih, poraslih z invazivkami, smo večinoma zbrali s portala invazivke.si,« je pojasnil Andrej Štembergar Zupan, naravovarstveni svetovalec zavoda za varstvo narave in koordinator delovne akcije, ki je ob Rupovščici potekala že tretje leto zapored. »Na tej lokaciji se rezultat dosedanjih akcij že pozna, sploh žlezave nedotike je tu že precej manj. Z invazivkami je sicer treba delati več let, da dosežeš dolgotrajen učinek, torej izkoreninjenje vrste. Prav je torej, da smo vztrajni, da se zavedamo, da gre za maraton, ne sprint,« je povedal.
Glavni krivec je človek
»Glavni krivec za pojav tujerodnih invazivnih vrst je človek, lahko namerno ali nenamerno. Človek je tisti, ki neko rastlinsko vrsto vnese v okolje zunaj njene naravne razširjenosti. Vnosi v naravo se dogajajo na različne načine: bodisi s transportom zemljine, ob gradbenih delih, s trgovino ali pobegi iz domačih ali botaničnih vrtov. Kot glavni krivci smo se zato dolžni s to težavo tudi spoprijeti,« je še poudaril Štembergar Zupan in dodal, da imajo tujerodne invazivne rastlinske vrste negativen vpliv ne samo na naravno okolje, ampak lahko tudi na človeško zdravje.
Direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč je dodal, da od letos poteka slovensko-hrvaški projekt za preprečevanje in obvladovanje okrasnih tujerodnih invazivnih rastlin. Glavni namen šestletnega projekta LIFE OrnamentalIAS je omejiti vnos in širjenje invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin z domačih vrtov v naravo. Med drugim sta v projekt vključeni tudi območji Tržiške Bistrice in Save. »Vrtne zasaditve so težava, saj invazivke rade pobegnejo z vrtov, zato želimo ljudem sporočiti, da je mogoče vrtove zelo lepo urediti tudi z domorodnimi rastlinskimi vrstami,« je poudaril.
Odstranjujemo lahko tudi med sprehodom
Delovne akcije se je udeležil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je poudaril, da lahko invazivke odstranjujemo tudi zunaj organiziranih akcij. »Invazivke lahko odstranjujemo tudi med vsakodnevnim sprehodom. Jaz si vedno, ko grem na sprehod s psom, zadam nalogo, da populim petdeset invazivnih rastlin, preden te zacvetijo.«