Zaznamovali dvestoto obletnico rojstva Josipine Hočevar
V petek so tudi v Radovljici počastili dvestoto obletnico rojstva Josipine Hočevar, dobrotnice in mecenke, prve častne meščanke Radovljice.
Na rodno Radovljico ni nikoli pozabila. Tako sta s sestro Marijo, ki je živela v domači hiši, kasneje kupili še sosednjo in jo podarili Mestni občini Radovljica za ureditev učiteljskih stanovanj.
Radovljica – V soboto, 6. aprila, je minilo natanko dvesto let, kar se je v Radovljici rodila Josipina Hočevar. S svojim delom in podporo je pomembno vplivala na življenje tako v rodnem mestu kot v Krškem, kamor je odšla po poroki z Martinom Hočevarjem in kjer je tudi pokopana.
Rodila se je kot Josipina Mulej v starem mestnem jedru Radovljice, otroštvo je preživljala pri starih starših po mamini strani v Stražišču pri Kranju. Dvanajstletna je šla na šolanje k uršulinkam v škofjeloški samostan. Le 18 let je bila stara, ko se je poročila s 14 let starejšim Martinom Hočevarjem in z njim odšla v Krško.
Na rodno Radovljico ni nikoli pozabila. Tako sta s sestro Marijo, ki je živela v domači hiši, kasneje kupili še sosednjo in jo podarili Mestni občini Radovljica za ureditev učiteljskih stanovanj. V hiši, ki se je je kasneje prijelo ime učiteljska hiša, so bila stanovanja za učitelje še nekaj let po drugi svetovni vojni, nato pa je občina hišo prodala.
Leta 1888 je Josipina Hočevar ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa v Radovljici ustanovila še poseben sklad za sirote, vdove in šolsko mladino. Vsako leto so revnejši učenci iz sklada prejemali obleko, obutev in šolske potrebščine. Prav v zahvalo za to donacijo jo je leta 1893 mesto odlikovalo z nazivom častna meščanka, leta 1907 pa so ji na današnjem Linhartovem trgu postavili še spomenik.
V Krškem je dvajset let podpirala dekliško šolo; v času, ko za deklice pouk še ni bil obvezen. Gmotno je pri študiju podpirala tudi kiparja Ivana Zajca, ki je bil njen daljni sorodnik. Cesar Franc Jožef ji je podelil zlati križec za zasluge s krono, kar je bilo neverjetno civilno priznanje in izjemna čast za žensko.
Del svojega premoženja je Josipina Hočevar, tedaj že častna meščanka, namenila tudi za gradnjo vodovoda v Radovljici, ki je bila do tedaj glede oskrbe s pitno vodo odvisna od 22 pogosto suhih vodnjakov. Tako ni nenavadno, da so ji Radovljičani spomenik postavili prav tam, kjer je nekoč stal mestni vodnjak.
Umrla je za starostno oslabelostjo 16. marca 1911 v Krškem, kjer je tudi pokopana.
Ob dvestoti obletnici rojstva so se Josipine Hočevar v njeni rojstni Radovljici spomnili z vodenim sprehodom po Radovljici, na katerem sta Tita Porenta in Nadja Gartner Lenac iz Mestnega muzeja Radovljica udeležencem predstavili utrinke iz življenja Josipine Hočevar in njene dediščine v Radovljici.