Podoba Blejskega jezera bi bila brez kulturne dediščine zelo drugačna. / Foto: Janez Tolar

Zgodba Blejskega gradu in njega »okolšne«

Narodni muzej Slovenije bo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled v prihodnjih dveh letih na Blejskem gradu pripravil novo stalno razstavo.

Muzej na Blejskem gradu je eden najbolj obiskanih v državi.

Bled – Na velikem platnu v Festivalni dvorani na Bledu si ogledujemo podobo jezera z ne preveč izstopajočim z drevjem poraščenim otočkom sredi njega in strmo skalno vzpetino v ozadju (na fotografiji). Kar ne moremo verjeti, da gre za klasičen posnetek vedute Blejskega jezera z njegove jugozahodne obale. Seveda z malenkostno spremembo, saj je fotograf z otoka izbrisal cerkvico, s skale pa grad. Kakšna bi bila podoba Bleda brez kulturne dediščine in smo morda sploh kdaj pomislili na to, se je ob posnetku zastavljalo uvodno vprašanje na nedavni predstavitvi nove stalne muzejske razstave na Blejskem gradu, ki jo bodo v prihodnjih dveh letih pripravili in skrbno prenovili strokovnjaki iz Narodnega muzeja Slovenije v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled.

Muzej že v petdesetih

Leta 1949 je arheološka ekipa Narodnega muzeja iskala stanovanje na Bledu in se je morala zateči na grad. Ta je bil tedaj opustošen, brez oken, vrat. »S tem je bila stavba rešena. Najprej smo jo počistili, nato vstavili zasilna okna in vrata, jo znotraj prebelili, zasilno napeljali elektriko in vodo, stavbo deloma celo opremili in jo, kar je bilo posebno važno, zaprli za neorganizirane obiske. Iz tega so se rodile plodne ideje: grad naj postane muzej.« S temi besedami je dr. Jože Kastelic, tedanji ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani in vodja arheoloških izkopavanj na Bledu po drugi svetovni vojni, v Ljubljanskem dnevniku leta 1955 pospremil Odločbo o zavarovanju Blejskega gradu s hribom kot kulturnega spomenika in prirodno znamenitost, ki jo je istega leta izdala takratna ljudska oblast.

Med letoma 1952 in 1961 je potekala obnova gradu pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca, zadnjega Plečnikovega asistenta. Leta 1957 so na Blejskem gradu odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani. Kasneje je bila ta večkrat prenovljena, ta čas aktualna razstava pa je bila postavljena leta 2008. »Tudi ta je bila večkrat dopolnjena. Zadnjo dopolnitev je doživela pred desetimi dnevi, ko je bila postavljena nova maketa z reliefom Bleda, ki je zamenjala nedelujočo staro,« je povedala direktorica Narodnega muzeja Slovenije ddr. Mateja Kos Zabel in dodala, da je muzej na začetku grad upravljal v celoti, nato pa je bilo upravljanje preneseno na Občino Bled, medtem ko muzej upravlja muzejsko zbirko. »Ob tem se zavedamo, da gre za eno od najpomembnejših in najprivlačnejših točk pri nas, ki zahteva še dodatno odgovornost pri koncipiranju stalne razstave, saj je namenjena tako Blejcem kot prebivalcem Slovenije, pa tudi turistom z različnih kontinentov in iz različnih kulturnih okolij. Zato se bo nova stalna razstava, ki jo bomo v dveh fazah postavili v prihodnjih dveh letih, osredinila predvsem na grad kot pomembno točko, ki povezuje naravo, kulturo, gospodarstvo in druge funkcije, ki jih je nekoč imel.«

Razstava v korak s časom

Spomladi prihodnje leto bodo v razstavnih prostorih v pritličju odprli prvi del stalne razstave, ki bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Drugi del razstave v prvem nadstropju, ki bo namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh, načrtujejo za leto 2026.

»Veselim se prenove muzejske zbirke, kjer bosta zgodovina in dediščina predstavljeni na sodoben način, saj mlajši obiskovalci pričakujejo in potrebujejo nov način predstavitve, skladen z vse hitrejšim tehnološkim napredkom. Svet okoli nas se v zadnjem obdobju zelo hitro spreminja. S pametnimi telefoni, tablicami, virtualno resničnostjo in drugimi orodji so pričakovanja obiskovalcev mnogo večja,« o prihajajoči novi razstavi razmišlja Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled, vesela, da je Narodni muzej Slovenije stopil v akcijo in danes že predstavlja temeljne obrise nove razstave. »Skupaj s pripravljavci vsebinskega dela smo si že v obeh nadstropjih ogledali prostore, namenjene razstavi, in se ob tem tudi seznanili s tehničnimi zahtevami in podrobnostmi, za katere bo poskrbel Zavod za kulturo Bled.«

Kot pove ddr. Mateja Kos Zabel, bo Narodni muzej Slovenije, ki ta čas prejme 15 odstotkov od pobrane vstopnine na grad, v novo razstavo vložil okrog 400.000 evrov.

Od prazgodovine do danes

V razstavnih prostorih v pritličju bodo tako odprli prvi del stalne razstave. Ta bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Delavni naslov razstave je Grajski hrib v tisočletni pokrajini od njenega izoblikovanja do vladavine kraljev in cesarjev. »Razstavo smo zasnovali tako, da najprej predstavimo najstarejšo zgodovino Blejskega kota z Grajskim hribom, ki je bil že od pozne prazgodovine osrednje sidrišče tukajšnje poselitve. Da bi razumeli nastanek, lokacijo, vlogo in pomen poznejšega srednjeveškega gradu, moramo raziskovati zgodovino blejskega prostora od umika ledenika naprej,« je na predstavitvi dejal dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka v Narodnem muzeju Slovenije.

Drugi del razstave bo sledil v letu 2026. Kot je povedala koordinatorka projekta nove stalne razstave dr. Alenka Miškec, bo nadaljevanje razstave namenjeno predstavitvi gradu na različnih ravneh: na eni strani bodo poudarjeni konkretni dogodki in osebe, povezane z gradom, na drugi strani pa bodo predstavljene nekatere splošne funkcije gradu. Grad je bil namreč središče posesti in prebivališče gospode, imel je pomembno obrambno funkcijo. Na gradu je poleg zakupnika deloval tudi uradni pisar, ki je upravljal graščino in izvajal patrimonialno sodno oblast, večinoma je reševal spore glede posesti, zapuščin in lažjih kaznivih dejanj. Gradovi pa so bili tudi umetniška in družabna stičišča, imeli so bogate zbirke umetnin in knjižnice, na njih se je plesalo in muziciralo.

Kot smo izvedeli, pa na razstavi zagotovo še ne bo 1200 let starega deblaka, ki so ga iz jezera dvignili oktobra 2022, saj so konservatorski postopki na njem zelo zahtevni, zato bodo vsekakor trajali še kar nekaj časa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 24. november 2011 / 07:00

Zimski zdravilec, ki mu ni para (2. del)

Zaradi blagodejnega učinka zelja na celotno telo smo mu v prejšnjem članku upravičeno nadeli ime zimski favorit. Na nas vpliva dobro takrat, ko smo zdravi in z njegovim uživanjem delujemo preventivno,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...