Leto Križanič Žorž / Foto: Nik Bertoncelj

Zvok harfe je zanjo čaroben

»Premalokrat se vračam v Glasbeno šolo Jesenice, ki mi je dala res ogromno. Najprej ljubezen do harfe, potem pa tudi veliko čudovitih poznanstev z odličnimi ljudmi, dala mi je disciplino in podporo,« pravi nadvse uspešna harfistka Leto Križanič Žorž.

Leto Križanič Žorž: »Vse bolj opažam, da zelo veliko ljudi ne pozna harfe, vedo le, da gre za veliko glasbilo, zvok pa jih potem zelo preseneti. Lahko je zelo nežna, ima pa tudi temne plati in se pokaže kot zelo mogočna in močna.?«

Leto Križanič Žorž prihaja iz Mojstrane, vendar se tam mudi bolj poredko. Njena pot jo je namreč vodila od Glasbene šole Jesenice, v katero je vstopila leta 2007, do mariborskega konservatorija in nato do italijanskega Vidma ter nazadnje Salzburga. »Moja glasbena pot se je začela na Glasbeni šoli Jesenice, ampak sprva sem upala na nekoliko drugačen inštrument. Želela sem igrati violino, vendar je bil takrat velik naval. Kot drugi inštrument sem navedla harfo, ker mi je bila kot glasbilo zelo všeč. Videla sem jo v Slovenski filharmoniji, veliko, zlato ... – in navdušila me je,« je ob abonmajskem koncertu v Glasbeni šoli Jesenice pred kratkim poudarila harfistka. Na koncertu sta jo spremljala Magdalena Banfić na kitari in Vito Černko na klavirju. Leto Križanič Žorž je julija 2022 diplomirala v Vidmu, kjer je končala študij harfe pri prof. Patrizii Tassini, trenutno pa obiskuje magistrski študij na Mozarteumu v Salzburgu. Kot je dejala, gre za čudovito mesto in prekrasno fakulteto z ogromno priložnostmi za igranje solo, v komornih skupinah ali v orkestru. »Zelo veliko je tudi študentskih del, ki so povezana z mojo izbiro šolanja, in moram reči, da sem izredno zadovoljna. Tudi moj profesor je odličen, zabavava se, zelo me motivira. Super je,« je pojasnila. Trenutno je v zadnjem letu študija, a ker se pripravlja na tekmovanje v Ameriki leta 2025, bo zaradi intenzivnih priprav študij podaljšala za eno leto. »Gre za eno največjih harfističnih tekmovanj, potekalo bo v štirih krogih – in že da sploh prideš tja, moraš poslati posnetek. Upam, da bomo prišli vsaj v prvi krog,« je dejala.

Romantična duša

Najraje se »spušča« v romantiko, saj jo, kot je dejala, najbolj čuti. »Z velikim veseljem pa igram različne stvari, sploh take, kjer je veliko karakterja, saj se lahko zelo dobro izrazim. Tudi nasploh se na nastopih lažje izrazim kot na vajah, kar je mogoče celo moja slabost, ampak na nastopih se mi zares odpre srce in zlijem svojo dušo v igranje.« Zvok harfe je opisala kot čaroben. Kot je poudarila, harfa ni ravno 'navaden' inštrument. »Vse bolj opažam, da zelo veliko ljudi ne pozna harfe, vedo le, da gre za veliko glasbilo, zvok pa jih potem zelo preseneti. Lahko je zelo nežna, ima pa tudi temne plati in se pokaže kot zelo mogočna in močna. To, da je tako različna, mi je tudi najbolj všeč, saj lahko igram veliko različnih stilov.«

Vse več sodelovanj

Leto je v preteklosti sodelovala s številnimi orkestri. Dodala je, da je tega v zadnjem času tudi vedno več. Kot je povedala, je lani sodelovala z orkestrom Gewandhaus Leipzig pri operi Tannhäuser, letos sodeluje s salzburško akademijo, pred kratkim pa je tudi prvič sodelovala s salzburško filharmonijo, ko so igrali Malo morsko deklico, ki jo je ustvaril Alexander Zemlinsky. »Tudi v Sloveniji je sodelovanj veliko. V preteklosti seveda z Glasbeno šolo Jesenice, jeseniškim simfoničnim orkestrom, Slovenskim mladinskim orkestrom, aprila bom sodelovala z orkestrom Amadeo. Dolgčas mi ni, vedno več stvari počnem in vedno bolj sem zasedena,« je dejala mlada glasbenica. V nadaljevanju je povedala tudi, da bi s svojo glasbo rada sporočila, da klasična glasba ni samo težka glasba. »Zdi se mi, da ljudje pogosto niso dovolj poučeni o tem, kaj je klasična glasba. Lahko je zelo dobra glasba za sprostitev, da odpreš svoje misli in sam razmisliš, kaj ti klasika sporoča. Lahko jo interpretiraš po svoje in glasba ti da to, kar v danem trenutku potrebuješ,« je dejala in dodala, da ko enkrat stopiš na oder, je ves trud poplačan.

Načrti za prihodnost

Leto Križanič Žorž je pojasnila, da zelo rada dela vse in bi rada še naprej koncertirala, saj je to neverjeten užitek, vseeno pa globoko čuti tudi sodelovanja z orkestri, saj je obdana z različnimi zvoki, ki se prelivajo. »Moram sama pri sebi razmisliti, kaj si pravzaprav želim,« je dejala in mladim glasbenikom položila na srce, da ni nujno postati profesionalni glasbenik, da uživaš v glasbi. Včasih je dovolj, da le vzameš v roke inštrument in odmisliš vse drugo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 25. oktober 2018 / 10:05

Zapeljala na nasprotni vozni pas

Medvode – V nedeljo dopoldne se je v Medvodah pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Voznica osebnega avtomobila je med vožnjo proti Ljubljani na Gorenjski cesti iz nez...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 24. november 2014 / 15:16

Obramba kritizira postopek

Tožilec za nekdanjega vodjo poslovalnice AMZS v Lescah Florjana Gašperina, ki naj bi bil najbolj odgovoren za domnevne nepravilnosti pri tehničnih pregledih avtomobilov, predlaga zaporno kazen, za soo...

GG Plus / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:41

Plezala sta po ledenih gorah

Tržiška alpinista in ledna plezalca Klemen Premrl in Aljaž Anderle sta del letošnjega poletja preživela med plavajočimi ledenimi gorami na Grenlandiji, kjer sta snemala promocijski film z ekipo znaneg...

Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:39

Tri banke odslej pod neposrednim nadzorom ECB

Od 4. novembra so tri slovenske banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), ostale banke bo po enakih merilih kot ECB nadzirala Banka Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:38

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki....

Naklo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:37

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.