Ryszard Kapuociński, Imperij, prevedel Niko Jež, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023, 324 strani

Imperij

»Odpravil sem se daleč, vse do zaliva. Na tem kraju mesta ni bilo več slišati. Predvsem ni bilo slišati Kolime. Nekje za gričevjem, ki se spušča proti zalivu, v tišini in temi ležijo njeni mrtvi. V enem izmed spominskih zapisov sem prebral, da večna kolimska zmrzlina tako konzervira trupla, da obrazi pokopanih ohranijo celo svoj izraz. Obrazi ljudi, ki so videli to, česar, kot je svaril Šalamov, človek ne bi smel videti. Pomislil sem na strašno nekoristnost trpljenja. Ljubezen pušča za seboj svoje sadove – to so naslednji rodovi, ki prihajajo na svet, to je nadaljevanje človeštva. A trpljenje? Tako velik del človekovih izkušenj, bolečih in najhujših, mine brez sledov. Če bi zbrali energijo trpljenja, ki so jo tu oddajali milijoni ljudi, jo spremenili v ustvarjalno silo, bi lahko iz našega planeta naredili cvetoč vrt. Kaj pa je ostalo? Zarjaveli ladijski trupi, trohneči stražni stolpi, globoke kotanje, iz katerih so nekdaj pridobivali nekakšno rudo. Mrka, mrtva pustota. Nikjer nikogar, kajti izmučene kolone so že šle mimo in se izgubile v večni mrzli megli.« / »Knjiga je napisana večglasno, to pomeni, da se na njenih straneh izmenjujejo osebe, kraji in motivi, ki se lahko pojavijo večkrat v različnih obdobjih in okoliščinah. Kljub načelu polifonije pa se celota ne konča s kakšno višjo in sklepno sintezo, ampak nasprotno – drobi se in razpada, to pa zato, ker je med pisanjem knjige razpadel njen glavni predmet in tema – mogočna sovjetska velesila. Namesto nje nastajajo nove države, med njimi pa – Rusija, mogočna država, v kateri živi ljudstvo, ki ga je stoletja oživljala in zedinjevala imperialna težnja. Ta knjiga ni niti zgodovina Rusije in nekdanje ZSSR niti zgodovina rojstva in propada komunizma v tej državi, še manj priročnik o Imperiju. To je moje subjektivno poročanje s potovanj, na katerih sem preromal prostranstvo te dežele (ali bolje te strani sveta) in si prizadeval, da bi prišel tja, kamor so mi dopuščali čas, moči in zmožnosti.« (str. 6–7, 201–202)

Poljski novinar in pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) je bil velik popotnik. Njegove knjižne reportaže so mojstrovine tega žanra. Taka je tudi knjiga Imperij, iz katere sta gornja odlomka. Gre za kontinuiteto Ruskega imperija. Ta je po boljševiškem prevratu postal Sovjetska zveza. Po razpadu te pa Ruska federacija pod Putinom znova izkazuje svoje imperialne težnje, najbolj očitno z napadom na Ukrajino, ki jo ima za svojo. Kapuściński se je v tem imperiju rodil (v današnji Belorusji) in ga večkrat prepotoval. Kar je napisal, je imperialno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 28. oktober 2019 / 20:00

Prižgite luč

Svetovne velesile s potezami svojih ekscentričnih voditeljev, temelječih na želji po prevladi in dobičku, potiskajo svet v temačni čas vse globlje politične, ekonomske in ekološke krize. Pa vendar...

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Od zadaj

Borut Pahor je peti najslabše plačani predsednik države na svetu. Zdaj nam je jasno, zakaj se loteva številnih »navadnih del«. Menda dela prek sinove študentske napotnice.

Zanimivosti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Diši po siru

Mišja skupnost v Sloveniji bi prostor na fotografiji zagotovo razglasila za nebesa na zemlji, prenekateri športnik v sanjah opazuje zorilnico zlatih olimpijskih medalj v Sočiju, neimenovan...

GG Plus / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Vitomil Zupan, album

»Potem sem pa še svojega najboljšega prijatelja ustrelil, z revolverjem, po nesreči. Imeli smo zabavo, on je igral na klavir, tam je bila prijateljica, ne njegova in ne moja punca, pa še e...

Nasveti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Freisinški čuvaj

Lubnik (1025 m) - Loška hišna gora, na katero vodi ogromno poti iz različnih smeri. S kančkom sreče lahko vdeneš tudi pot, ki ni pretirano oblegana, pa še ena daljših je.

Nasveti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Je Julija doma?

Sončna Verona. Veliko sonca, barv, vzdušja je tudi na platnih na razstavi Proti Monetu v galeriji na Trgu Bra. Od mojstrov baroka, rokokoja, realizma vodi v impresionizem, do znamenite Vrbe žalujke...