Prešeren je ostal v Kranju
Prešernov spominski muzej v Prešernovi hiši na ulici pesnikovega imena v Kranju praznuje šestdeset let. Ob tej priložnosti so se v Gorenjskem muzeju s kratkim igrano-dokumentarnim filmom Zora prešernega Kranja poklonili Črtomirju Zorcu, najbolj zaslužnemu za njegov nastanek, v galeriji Prešernove hiše pa so ob obletnici pripravili razstavo.
»Če ne bi bilo Črtomirja Zorca, danes ne bi praznovali šestdeset let Prešernovega spominskega muzeja,« je prepričan današnji kustos muzeja Gašper Peternel.
Kranj – Letos mineva šestdeset let, odkar je hiša, v kateri je po prihodu v Kranj živel in tudi umrl dr. France Prešeren, postala Prešernov spominski muzej, odprt za javnost. Ob tej priložnosti so v pritličnem galerijskem delu muzeja na ogled postavili razstavo z naslovom V tej hiši je bival in umrl prvak slovenskih pesnikov – 60 let Prešernovega spominskega muzeja. V prvem delu gre za besede, ki na Prešernovo bivanje v eni najbolj znanih stavb v mestu opozarjajo tudi na spominski plošči, ki je nad vhodnimi vrati hiše že od leta 1900, ko jo je tja ob stoti obletnici pesnikovega rojstva namestila Narodna čitalnica v Kranju.
V Gorenjskem muzeju so jubilej na predvečer slovenskega kulturnega praznika zaznamovali z dvema dogodkoma, odprtjem razstave o razvoju muzeja, njegovih prenovah (od leta 1964 so se zamenjale tri stalne razstave) ter posegih, ki jih je v tem obdobju doživljala stavba, in pa premiero kratkega igrano-dokumentarnega filma Zora prešernega Kranja, ki je posvečen najzaslužnejšemu za nastanek muzeja, kulturnemu zanesenjaku Črtomirju Zorcu.
O življenju spominskega muzeja
V Prešernovi hiši je imel od svoje ustanovitve leta 1953 sprva prostore Mestni muzej (kasneje Gorenjski muzej), ideja za ustanovitev muzeja, ki bi hranil predmete in obenem prikazoval življenje in delo dr. Franceta Prešerna, pa je bila prisotna že od vsega začetka. »S selitvijo Mestnega muzeja v Mestno hišo pa je ta namera postala uresničljiva. Za to je najbolj zaslužen Črtomir Zorec, ki je že konec štiridesetih let začel akcijo za ureditev Prešernovega muzeja,« pove avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Ana Debeljak; da je bila pot do njega nato še dolga, saj je bil odbor za ureditev muzeja ustanovljen šele leta 1963, muzej pa je bil urejen in odprt za javnost na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1964.
Kot v nadaljevanju pove kustosinja, sta bili z originalnim pohištvom že ob odprtju opremljeni dve sobi. V pesnikovi spalnici je bilo razstavljeno pohištvo, ki je bilo dolgoročno izposojeno iz Narodnega muzeja Slovenije, posteljo, mizo in predalnik je namreč muzeju zapustil Prešernov daljni sorodnik in prešernoslovec Tomo Zupan, v odvetniški pisarni pa so bili miza, stol in omara, ki so bili leta 1963 odkupljeni od lastnika dr. Antona Schreinerja, odvetnika iz Maribora.
Muzej so ob dvestoti obletnici pesnikovega rojstva prenovili, in sicer tako zbirko kot hišo. Slovesnega odprtja leta 2001 se je udeležil tudi takratni predsednik države Milan Kučan, avtorica razstave pa je bila takratna kustosinja muzeja Beba Jenčič. »Nasledil jo je kustos Gašper Peternel, ki je leta 2020 s soavtorji predstavil novo stalno postavitev z naslovom Prešeren pesnik, ki poskuša čim bolj neposredno prikazati povezave med pesnikovim doživljanjem življenja in njegovo poezijo,« še pove sogovornica, ki na razstavi predstavlja tudi nekaj prenov in konservatorskih posegov, ki so jih v šestdesetih letih izvedli v hiši.
Zaljubljen v Prešerna
Že dan prej smo si predpremierno v Stolpu Škrlovec ogledali film o Črtomirju Zorcu z naslovom Zora prešernega Kranja, ki je nastal v sodelovanju Gorenjskega muzeja, Feguš filma in Društva SNG Kranj, ob premieri v muzeju pa je kustos Gašper Peternel dejal: »Če ne bi bilo Črtomirja Zorca, danes ne bi praznovali šestdeset let Prešernovega spominskega muzeja. Od prve proslave 7. februarja 1949 do 8. februarja 1964 je preteklo kar 15 let. Seveda čas ni tekel, ne da bi se kaj dogajalo. Potekala je namreč prava drama, v kateri je Kranj Prešerna skoraj dobesedno izgubil.« O tem med drugim v filmu govori zgodovinar Ivan Smiljanić. V slabe pol ure dolgem igrano-dokumentarnem filmu govorniki z različnih zornih kotov predstavijo zasluge Črtomirja Zorca za pesnikov muzej in osvetlijo njegovo navdušenje nad pesnikom.
Čustveni del in osebni pogled skozi oči otroka, ki opazuje očetovo strast do Prešerna, v filmu predstavi Zorčeva hči Maja Zorec. »Sprva se nisem videla v filmu. Le kaj naj povem, sem rekla, a so bili v ekipi filma tako simpatično vztrajni, da sem privolila. Kot najmlajša od osmih Črtomirjevih otrok pa imam res veliko spominov nanj, saj smo živeli v duhu ne le s Prešernom, ampak s kulturo nasploh,« pove sogovornica in doda, da je Igor Korošec v filmu odlično upodobil očeta.
Njen iskreni nastop je ob obeh poznavalcih Zorčevega boja za Prešernov spominski muzej, Peternela in Smiljanića, dodana vrednost filma. Kot rečeno, je Črtomirja odigral Igor Korošec, njegovo hčer Majo pa Brina Ocvirk.
Režiser Matjaž Feguš je v filmu želel pokazati tudi podobe mesta Kranj. »Z Igorjem sva se izjemno angažirala tudi pri iskanju lokacij, tako interjerjev kot po ulicah mesta. Okvir zgodbe smo imeli, gradili pa smo jo kasneje v montaži,« pove Feguš, ki mu je ob zanimivi zgodbi uspelo predstaviti tudi lepote kranjskega mestnega jedra. Filmski plakat je pripravila Katja Pivk, tudi organizatorka snemanja. Kot je dodal Igor Korošec, bodo film poslali tudi ne nekaj festivalov kratkih filmov doma in v tujini, v Prešernovi hiši pa bo na ogled do 22. aprila.