Kulturni praznik povezuje staro in mlado. / Foto: Gorazd Kavčič

Vrba in Kranj v sijaju kulture

Kulturni praznik je bil najbolj živahen v Vrbi in Kranju. V vasi pod Stolom je na osrednji slovesnosti spregovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, kranjske ulice pa so se vrnile v 19. stoletje.

Kranj, Vrba – Kranj je včeraj znova zaznamoval tokrat že 21. Prešernov smenj, ki velja za najbolj množično prireditev na dan kulture, saj jo vsako leto obišče od dvajset do trideset tisoč ljudi. Lepo sončno vreme je v Prešernovo mesto tudi letos privabilo veliko množico obiskovalcev, ki so lahko na ulicah od Prešernovega gaja do Pungerta doživeli utrip iz sredine 19. stoletja, ko je v mestu živel, delal in ustvarjal pesnik France Prešeren. Umrl je na včerajšnji dan pred 175 leti.

Kranj je bil prizorišče pestrega kulturnega in umetniškega dogajanja ter sejemske ponudbe domače in umetnostne obrti. Med obiskovalci je bila tudi častna pokroviteljica letošnjega Prešernovega smenja, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. »Ni veliko držav, ki obeležujejo kulturo na ta način, zato sem vesela, da ljudje občutijo naš kulturni praznik, da jim to nekaj pomeni. Pa ne samo za takšno in drugačno druženje, ampak tudi za obisk kulturnih ustanov,« je povedala po obisku Prešernove hiše, kjer si je ogledala stalno razstavo Prešeren – Pesnik in popolnoma svežo občasno razstavo o 60 letih Prešernovega spominskega muzeja ter se vpisala v častno knjigo gostov. Kot je dodala, je imela na ta dan priložnost Kranj, ki ga sicer pogosto obiskuje, doživeti nekoliko drugače. »Moram priznati, da sem prvič v Prešernovi hiši – in nisem prav nič ponosna na to. In sem presenečena, kako lepo so jo Kranjčani uredili in kako ponosni so na svojega Franceta Prešerna,« je Klakočar Zupančičeva še strnila svoje vtise o prazničnem utripu v Kranju, kjer je ostala do večera.

Prireditev se je sicer uradno začela z nastopom Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj, najstarejšega kulturnega društva v gorenjski prestolnici, in nagovori direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemna Malovrha, kranjskega župana Matjaža Rakovca in Urške Klakočar Zupančič, ki je v govoru poudarila, da sta Prešernov svobodni duh in srčna milina v njegovih pesmih izraz našega narodnega jedra in nas kot taka navdušujeta vse do današnjih dni. »Na slovenski kulturni praznik ne obujamo zgolj spomina na našega genialnega poeta, temveč proslavljamo tudi vso slovensko kulturo, srž naše narodne identitete in trdno ogrodje, okoli katerega se je skozi čas gradila in tudi zgradila narodna zavest, ki je prerasla v samozavest in nato v željo po samostojni državi,« je še poudarila.

Včerajšnje dogajanje v Kranju so tradicionalno sklenili s srečanjem z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci, ki jih je pozdravila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Strpnost, razumevanje, mir v Vrbi

Slovenski kulturni praznik je tudi v Vrbo privabil številne obiskovalce. Mnogi med njimi so se podali na pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je letos potekal pod sloganom Živé naj vsi naródi. Pot povezuje muzejske hiše – Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Čopovo v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici ter rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah, ki so bile na včerajšnji dan brezplačno odprte za vse obiskovalce.

»Tokratni slogan pohoda je zelo aktualen, čeprav je bil zapisan v Prešernovih časih. Želimo opozoriti na strpnost, razumevanje in mir med vsemi,« je dejal Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki je imel v rokah organizacijske vajeti pohoda. V Vrbo so prišli tudi pohodniki Društva upokojencev Naklo. Kot je pojasnil Jože Mohorič, jih je iz Naklega prišlo 15, tako kot vsako leto pa so se tudi tokrat podali na ogled vseh petih postaj. »Kultura nam pomeni zelo veliko, zato smo tudi tokrat počastili vseh pet velikih mož. Vsako leto uživamo v prireditvi.« Slavka Pavlin iz Britofa se je na osrednjo slovesnost podala z vlakom, nato pa peš od železniške postaje dalje. »Zame je to najpomembnejši praznik, vsekakor bi se tudi mladi morali bolj angažirati in spominjati Prešerna,« je dejala.

Osrednjo slovesnost ob Prešernovi rojstni hiši, ki jo organizira Občina Žirovnica s pomočjo lokalnih društev, je zaznamoval govor predsednika državnega sveta Marka Lotriča. »Današnji praznični dan kulture v Občini Žirovnica poteka pod motom Živé naj vsi naródi. Pogosto ta verz ponavljamo mehanično, morda celo nezavedno, ne da bi se za trenutek ustavili in o njem premislili, a premislek je potreben, še posebno v današnjem nemirnem svetu,« je dejal slavnostni govornik in dodal, da četudi se zdi, da so naše tisočletne nacionalne sanje dosežene, nikakor ne smemo zaspati na lovorikah preteklosti. »Slovenski jezik in kultura sta močna vez med nami, ki živimo v matični državi, in vsemi našimi rojaki po svetu,« je poudaril in dejal, da se moramo vedno truditi, da ohranjamo jezik, ga negujemo in razvijamo.

Zbrane je nagovoril tudi župan žirovniške občine Leopold Pogačar, ki je poudaril, da so Prešernove misli še kako aktualne in odražajo kolektivno odgovornost za gradnjo bolj harmoničnega, pravičnega in mirnega sveta. Za popestritev dogajanja so poskrbeli s tržnico dobrot, animacijami za otroke, foto stojnico, glasbenimi nastopi … Kulturni program so obogatili nastopi Maraaye, recitatorja Gregorja Čušina, Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica in pevske skupine Korona.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 5. februar 2013 / 07:00

Na občnem zboru o selekciji in mlečni kontroli

Šenčur - Člani Govedorejskega društva Kranj - Tržič se bodo jutri, v sredo, ob 10. uri zbrali v Domu krajanov v Šenčurju na občnem zboru. Najprej bo predstavitev prodajnih progra...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...