Med sosedi

Na avstrijskem Koroškem so se rodili številni ugledni Slovenci, ki jih, žal, v Sloveniji premalo poznamo. Ena takih je dr. Angela Piskernik, ki se je rodila 27. avgusta leta 1886 v vasi Lobnik nad Železno Kaplo, umrla pa je 23. decembra leta 1967. Letos bo minilo štirideset let od njene smrti. Bila je prva Slovenka z doktoratom naravoslovnih znanosti, botaničarka, naravovarstvenica, narodna delavka in borka proti nacizmu. Dr. Angela Piskernik je bila pred drugo svetovno vojno in po njej tudi podpredsednica Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Pokopana je na ljubljanskih Žalah. Na njenem grobu ne manjka njene najljubše in najlepše rastline, praproti.

Klub koroških Slovencev je dal ob obletnici smrti svetovno znane botaničarke pobudo za »Spominsko leto dr. Angele Piskernik«, ki naj bi bilo končan 23. decembra, na dan njene smrti. Prvi korak k spominskemu letu je bil že storjen. Pri gostilni Piskernik oziroma Florijan na Obirskem/Ebriach pri Železni Kapli, kjer je bil doma njen oče, so odprli stalno razstavo o čezmejni skrbi za naravno okolje. Dr. Angela Piskernik bo deležna na njej posebne pozornosti. Znanstvenica bo uvrščena tudi v zbornik o stotih najbolj pomembnih in najbolj slavnih Slovenkah, v glasilu Kluba koroških Slovencev Koroški vestnik pa bo Breda Resman objavila spomine na »tetko Angelo«.

Ker gre v njenem primeru za pomembno in tudi mednarodno uveljavljeno znanstvenico, bi se morale v praznovanje obletnice njene smrti vključiti tudi država in njene, predvsem znanstvene ustanove. Klub koroških Slovencev pričakuje od Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sofinanciranje zbornika s simpozija o delu in življenju premalo poznane Korošice. Avtorji so že oddali svoje prispevke, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani pa sam finančni ni kos tej nalogi. Klub načrtuje letos obisk življenjskih postaj dr. Angele Piskernik: Jezerskega, Bele, Železne Kaple, Lobnika, Celovca, Griesserhofa, Loge vasi in Borovelj. Ministrstvu za okolje in prostor in Prirodoslovnemu društvu Slovenije je bila dana pobuda za ponovno podeljevanje priznanj dr. Angele Piskernik za varovanje narave, v Ljubljani, kjer je znanstvenica živela v letih 1916 – 1967, pa naj bi po njej poimenovali eno od ulic. Ker je bila med pobudniki ustanovitve Triglavskega narodnega parka, naj bi ji v Bohinju, kjer je imela počitniško hišico, ali v Trenti, kjer je poskrbela za oživitev Julijane, postavijo spominsko obeležje, Televizija Slovenija pa bi lahko na osnovi že zbranega in na novo dostopnega gradiva posnela o pomembni znanstvenici dokumentarno oddajo. Priložnosti za dostojno počastitev dr. Angele Piskernik je dovolj.