20 + G + M + B + 07

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 05:00

Gašper, Miha in Boltežar ali sveti trije kralji, katerih dan praznujemo 6. januarja, ponekod še danes obiščejo domove in voščijo srečno novo leto ...

Dan svetih treh kraljev je praznik, ki ga kristjani praznujejo v spomin prihoda kraljev, ki so se v Betlehem prišli poklonit novorojenemu Jezusu, a vsebina praznika in njegov pomen sta se skozi dolgo krščansko zgodovino precej spreminjala. Korenine, tako kot pri vseh krščanskih praznikih, tudi v tem primeru segajo v predkrščansko obdobje poganov, saj se je v teh dneh, ko Cerkev oznanja konec božične dobe ali svetega dvanajsterodnevja, že dolgo pred krščanstvom častilo t. i. volčje dneve, strašno obdobje dolgih zimskih noči, divje jage in zlih duhov. Prav tako dan svetih treh kraljev prekriva davno praznično izročilo vsakoletnega praznovanja rojstva boga Dioniza, zavetnika rodovitnosti in vina. Krščanstvo je vsebino praznika našlo v Matejevem evangeliju, kjer je opisan prihod 'modrih' z Vzhoda in njihov poklon malemu Jezusu, a stari krščanski viri o svetih treh kraljih, kakor so se uveljavili mnogo kasneje, ne povedo nič zanesljivega. Ohranjeni zapisi namreč pričajo le o tem, da so prišli z Vzhoda v Jeruzalem ter povprašali po rojstvu Jezusa, čigar zvezdo so videli na nebu. Herod jih je poslal v Betlehem, da poiščejo dete in jim naročil, da mu morajo sporočiti, kaj so našli. Modri so odšli v Betlehem, našli Jezuščka, se mu poklonili in ga obdarovali, a angel jih je v spanju opomnil, naj se vrnejo po drugi poti. Ko je Herod spoznal, da so ga modri prevarali, je jezen ukazal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke mlajše od dveh let. To je vse, kar v evangeliju izvemo o modrih. Ne vemo niti tega, koliko jih je bilo. Njihovo število se je namreč vseskozi spreminjalo. Sirsko izročilo govori o dvanajstih, na zahodu pa je obveljalo število tri, ker naj bi modri Jezusu prinesli tri darila. Čeprav na prvih upodobitvah nikdar niso nastopali kot kralji in se s kronami na glavi pojavijo šele v 8. stoletju, je v 12. stoletju krščanstvo dokončno začelo govoriti o svetih treh kraljih, kljub temu da niso bili nujno le trije, da po svojem stanu niso bili kralji in da nikoli niso bili razglašeni za svetnike. Tudi glede imen razvoj ni bil preprost, a naposled obveljajo Kaspar, Melhior in Baltazar oziroma Gašper, Miha in Boltežar. Vsak od njih je prevzel svoje lastnosti, predstavljajo namreč tri starostna obdobja in tri rase – Gašper Azijca, Miha Evropejca in Boltežar črnca. Že v srednjem veku so jih začeli upodabljati tako in s takšnimi lastnosti so se ohranili vse do današnjih dni. Danes so sveti trije kralji nepogrešljivi del božičnih jaslic, nekdaj pa so veljali za najbolj priljubljeni motiv srednjeveške umetnosti in od takrat krasijo nemalo cerkvenih notranjščin; na Gorenjskem jih med drugim najdemo v cerkvi na Krtini in na Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer je poslikava nastala okoli leta 1520.

Dan svetih treh kraljev danes imenujemo tudi tretji božič, nekdaj pa je imel praznik še večji pomen. Veljal je namreč za osrednji in edini krščanski praznik božičnega obdobja in kar tristo let je moralo preteči od Kristusovega rojstva, da se je uveljavil in med največje praznike zapisal božič, njegov rojstni dan. Tako kot božični večer in zadnji dan starega leta, je tudi predvečer svetih treh kraljev za vernike poseben dan. Vse poteka podobno kot na božični večer, le polnočnice ni. Družina se je nekdaj zbrala pod isto streho, na mizi ni manjkal hlebec belega kruha ali orehova potica, v cerkev pa so odnašali blagoslavljat vodo, s katero so nato kropili svoje domove. Omenjeni blagoslov se je tudi na dan svetih treh kraljev ohranil marsikje, največja posebnost tega obreda pa je v tem, da se na vrata s kredo zaznamuje začetnice imen svetih treh kraljev in letnico novega leta. Letos bomo tako zapisali: 20 + G + M + B + 07. Napis, ki ga lahko še pogosto opazimo po domovih, ostane do naslednjega leta. Ponekod so sveti trije kralji otrokom podobno kot Miklavž prinesli darila, povsod po Slovenskem pa so verjeli, da sveti trije kralji pridejo človeku povedat, kdaj bo umrl, če se je njim na čast postil od svojega sedmega leta dalje. Prehod iz starega v novo leto in skrivnostno obdobje divje jage oziroma že omenjenih volčjih dni, pa je bil tudi pravi čas za čaranje in vedeževanje. Ponekod so na ta dan tresli sadno drevje, da bi bolje obrodilo, predvsem pa se veliko vraž tiče mladih deklet, ki so si v teh dneh skušale napovedati poroko in izbiro moža. Tudi na vreme so bili v teh dneh zelo pozorni – če je zmrzovalo, bo pozebla pšenica, tudi sončen dan ni prinašal nič dobrega, je pa dobro letino napovedoval dež.

Poleg vrste ljudskih vraž in šeg pa so največja značilnost novega leta in prvih dni v januarju prav koledniki. Trikraljevski koledniki, ki so s pesmijo – kolednicami - in dobrimi željami za novo leto včasih stopili v vsak dom, izvirajo že iz 16. stoletja, ta šega pa se je marsikje ohranila vse do danes. Sprva je bilo koledovanje le obredje, predigra k maši, v baroku pa ga je za svoje vzelo tudi ljudstvo. Koledniki, ki so hodili po hišah, so za svoje dobre želje in pesmi nekdaj dobili različne priboljške, suho sadje, jajca, kakšno klobaso in podobno, le redkeje denar, danes pa je koledovanje, kjer je še ohranjeno, dobilo nove, humanitarne razsežnosti, saj je večina darov, ki jih prejmejo koledniki, namenjenih cerkvenim dobrodelnim organizacijam in misijonom. Pred nekaj leti so trikraljevsko koledovanje na primer oživili tudi na Kamniškem in v tednu okoli 6. januarja po hišah hodijo osnovnošolci, oblečeni v Gašperja, Miho in Boltežarja, ter s pesmijo voščijo sreče, zdravja in uspehov.