Velike prilagoditve za oskrbo z žiti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 17. januar 2024 / 08:42

Na Žitni konferenci so ugotavljali, da bodo za večjo oskrbo z žiti v Sloveniji potrebne velike prilagoditve.

Ljubljana – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je ob koncu lanskega leta pripravila Žitno konferenco, na kateri so poudarili pomen oskrbe z domačimi žiti ter opozorili na težave, ki jih v pridelavi žit povzročajo podnebne spremembe in omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ugotavljali so, da bo za izboljšanje oskrbe z žiti treba zaščititi kmetijska zemljišča in nameniti pridelavi žit večje površine, povečati naložbe v žitni sektor, bolj podpreti tržno usmerjene pridelovalce žit in dolgoročno urediti namakanje v kmetijstvu.

Direktorica zbornice dr. Tatjana Zagorc je dejala, da klimatske spremembe, vojne, pandemije in geopolitične negotovosti že povzročajo v svetu prehransko krizo, zato v Evropski uniji pa tudi v Sloveniji postaja prehranska varnost vse bolj pomembna. Podnebne spremembe s sušami, poplavami, točami, neurji, viharji in pozebami zelo močno vplivajo na pridelavo žit, pojavljajo pa se tudi novi škodljivci, bolezni in invazivne vrste. Dr. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje je ob tem napovedala še nadaljnje naraščanje temperature v vseh letnih časih in v vseh regijah, zviševanje temperature tal v vseh rastnih dobah, še večje število vročih in ledenih dni, manj snežnih padavin …

Po podatkih Barbare Zagorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije je lani pridelek žit v Sloveniji znašal 672 tisoč ton žit, od tega je bilo 145 tisoč ton pšenice in pire. Ker Slovenija na leto potrebuje nekaj manj kot 300 tisoč ton pšenice in skupaj 800 tisoč ton vseh žit, je v večini let neto uvoznica žit, v vseh letih pa neto uvoznica pšenice. To jo postavlja v veliko odvisnost zlasti od Hrvaške in Madžarske, številni pretresi na kmetijskih trgih (covid-19, vojna v Ukrajini) pa vplivajo tudi na cene žit.