Šestdeset let Muzejev radovljiške občine

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 18. december 2023 / 13:55

Pred šestdesetimi leti so tri muzeje, kovaškega v Kropi, čebelarskega v Radovljici in Muzej talcev v Begunjah, z odločbo o ustanovitvi povezali v ustanovo z imenom Muzeji radovljiške občine. Danes je to sodobna organizacija s petimi samostojnimi enotami, prvim trem muzejem sta se kasneje pridružila še Mestni muzej Radovljica in Galerija Šivčeva hiša.

Radovljica – Zgodovina Muzejev radovljiške občine (MRO) sega v leto 1963, ko je skupščina tedanje Občine Radovljica pod eno organizacijsko streho združila tri muzejske ustanove: leta 1952 ustanovljeni Kovaški muzej v Kropi, Čebelarski muzej v Radovljici, ki je bil ustanovljen leta 1959, in Muzej talcev, ki so ga v graščini Katzenstein odprli še tri leta kasneje. V letu 1974 je MRO prevzel tudi Linhartovo sobo, temelj današnjega Mestnega muzeja Radovljica, sledila je pridobitev Šivčeve hiše v starem mestnem jedru leta 1976. Odločbo o ustanovitvi Muzejev radovljiške občine so izdali 12. decembra 1963.

Zbirajo, hranijo, proučujejo in predstavljajo

Na prelomu tisočletja je občina sprejela še odlok o ustanovitvi javnega zavoda Muzeji radovljiške občine, ki danes združuje pet organizacijskih enot: Čebelarski muzej evidentira, zbira, dokumentira, hrani, proučuje, predstavlja in popularizira dediščino čebelarstva na Gorenjskem in vsej Sloveniji, Mestni muzej se ukvarja z zgodovinsko dediščino mesta Radovljica in njegove okolice, Galerija Šivčeva hiša pa s slovensko in tudi tujo sodobno likovno umetnostjo – s posebnim poudarkom na otroški ilustraciji ter umetnostnozgodovinski dediščini radovljiške občine.

Kropa, Begunje in Radovljica

Kovaški muzej Kropa evidentira, zbira, dokumentira, hrani, proučuje, predstavlja in popularizira dediščino fužinarske preteklosti Krope in Kamne Gorice, s posebnim ozirom na fužinsko žebljarstvo in umetniško kovaštvo, Muzej talcev v Begunjah na Gorenjskem predstavlja pomnike pretekle zgodovine, povezane z nacističnim terorjem med drugo svetovno vojno v Begunjskih zaporih, pojasnjujejo v Muzejih radovljiške občine, kjer so v torek, prav na dan 60. obletnice ustanovitve, pripravili niz dogodkov, na katerih so predstavili najpomembnejše utrinke iz zgodovine delovanja, posameznike in organizacije, s katerimi so sodelovali, vse muzejske enote pa tudi dosežke in vizijo za prihodnost.

Smeli načrti za prihodnost

»Vsebina, ki jo pokrivamo, je res pestra in raznolika. Naše delo je polno izzivov, smo odprti in usmerjeni v sodelovanje, vse z namenom razumevanja preteklosti in ohranjanja dediščine za naše potomce,« je na slovesnosti poudarila direktorica dr. Petra Bole, ki z novim letom začenja drugi petletni mandat na čelu ustanove.

Med glavnimi projekti za prihodnje obdobje omenja dokončanje obnove Klinarjeve hiše v Kropi; to je stavba Kovaškega muzeja, v katerem načrtujejo postavitev nove stalne razstave, vključno z ureditvijo dveh sob s stalnima razstavama z žebljarsko oziroma etnološko tematiko.

Vsebinsko dopolnjeno razstavo načrtujejo tudi za Muzej talcev v Begunjah, postavljena naj bi bila do 4. maja 2025. Takrat bodo namreč zaznamovali 80. obletnico osvoboditve talcev iz zaporov, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno uredili v graščini Katzenstein, v stavbi, kjer sta danes muzej in psihiatrična bolnišnica.

Nekaj posodobitev bo deležna tudi Šivčeva hiša, v mestnem muzeju pa je v pripravi ureditev spominske sobe znane radovljiške družine Vengar, katere fotografsko zapuščino so od dedičev odkupili pred kratkim.