Manj prihodkov, manj projektov

V Kranju so lani zaradi zamude države pri objavi nekaterih razpisov realizirali le okoli sedeminsedemdeset odstotkov načrtovanih prihodkov, zato je na drugi strani trpela tudi izvedba večjih projektov.

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je lani skupaj z najetim kreditom v višini 3,1 milijona evrov realizirala le dobrih 64 milijonov evrov od načrtovanih slabih 83 milijonov evrov prihodkov, na drugi strani pa je imela skupaj z odplačilom kredita za 68,5 milijona evrov izdatkov, čeprav so jih načrtovali v višini 87 milijonov evrov, je razvidno iz zaključnega računa MOK-a za leto 2020, ki ga je na aprilski seji potrdil mestni svet. Čeprav so odhodki presegali prihodke, pa je na občinskem računu konec lanskega leta še vedno ostalo približno 5,4 milijona evrov likvidnih sredstev, kar gre na račun skoraj 10 milijonov evrov neporabljenih sredstev iz proračunskega leta 2019. Občina je bila konec lanskega leta zadolžena za okoli 25,4 milijona evrov oziroma za slabih 434 evrov na prebivalca, kar Kranj po besedah župana Matjaža Rakovca uvršča med manj zadolžene slovenske občine.

Vzroki za nižjo realizacijo prihodkov se skrivajo predvsem v zamudi države pri objavi nekaterih razpisov za sofinanciranje občinskih projektov. V Kranju so namreč zabeležili izpad načrtovanih transfernih prihodkov kar v višini enajst milijonov evrov. Posledično je občina izpeljala tudi manj investicij. Med večje nerealizirane projekte sodijo prizidek telovadnice k Osnovni šoli Staneta Žagarja, prenova nekdanje gradbene šole, novi vrtec Bitnje, rekonstrukcija Savske ceste, dokončanje projekta Gorki2, nakup električnih avtobusov in projekt trajnostne mobilnosti (parkirišča P+R (parkiraj in se pelji) in kolesarska povezava Planina–Poslovna cona Hrastje).

Na račun izpadlih investicij, pri katerih je predvideno sofinanciranje, je MOK nerealizirana lastna sredstva ob soglasju mestnega sveta usmeril v lastne investicije, kot so rekonstrukcija ceste Breg–Mavčiče, zaprto odlagališče Tenetiše, dom starejših, protipožarna ureditev OŠ Staneta Žagarja, dnevno varstvo starejših na Planini, ureditev prostora med Kidričevo in pa Bleiweisovo ter atletski in nogometni stadion.

Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije so sicer lani v Kranju skupno namenili približno 15,3 milijona evrov, za nakup zgradb in prostorov milijon evrov, za investicijsko vzdrževanje in obnove 2,7 milijona evrov, za nakupe zemljišč in naravnih bogastev 1,3 milijona evrov, za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, za nadzor in investicijski inženiring pa več kot milijon evrov.