Zapele frajtonarice
Prejšnji petek so v Ljubnem pripravili že deseto srečanje ljubiteljskih harmonikarjev, samoukov na frajtonarici, ki so tudi tokrat navdušili občinstvo v polni dvorani tamkajšnjega doma športnega društva.
V vasi Ljubno je dolgoletna tradicija igranja na harmoniko, predvsem frajtonarico. »Tu mislim zlasti na samouke, ki so se naučili igrati iz čistega veselja, sami ali v družinskem krogu, kjer je šlo znanje iz roda v rod, ali od prijateljev,« je idejo o nastanku danes zelo priljubljenega srečanja muzikantov, samoukov na frajtonarici, pojasnil eden od organizatorjev, Mitja Mladenovič.
Dandanes, pravi, ta način učenja povsod zamira, zato so glasbeniki, ki vsako leto nastopijo na odru v Ljubnem, v glavnem odrasli oziroma starejši. »Največkrat igrajo zase ali kvečjemu v družbi prijateljev in znancev. Želijo pa zaigrati tudi pred številnejšim občinstvom, ki naj ne bi bilo preveč kritično ob morebitnih napakah in tremi,« je povedal.
Tudi na letošnjem, desetem srečanju, prvem po koncu epidemije, je bilo tako. Poslušalci v do zadnjega kotička polni dvorani so z navdušenjem pozdravili prav vsakega od 14 nastopajočih harmonikarjev, pa tudi vse druge nastopajoče, ki so na oder stopili v okviru spremljevalnega programa.
Pobudnik srečanj je bil Janez Grilc - Grabnar iz Podnarta, harmonikar samouk, ki se je naučil igrati kor pastirček na Veliki planini, pod katero je bil tudi rojen. Njegovi značilni košati privihani brki nad frajtonarico so postali razpoznavni znak in simbol prireditve.
»Že na prvem srečanju leta 2011 se je izkazalo, da so tudi ljubiteljski harmonikarji dobri glasbeniki, saj nastop na našem odru vzamejo resno, se zanj zelo potrudijo in veliko vadijo. Občinstvo jih je že prvič dobro sprejelo, zato so se srečanja nadaljevala iz leta v leto.«