Kako pridobiti in zadržati delovno silo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 08:03

Posvet, ki je prejšnji četrtek potekal v kranjski Kovačnici, se je posvetil aktualnim izzivom, s katerimi se ob pomanjkanju delovne sile v zadnjem obdobju srečujejo delodajalci.

Kranj – Gorenjska želi postati ena najbolj dinamičnih regij v alpskem prostoru z visoko kakovostjo bivanja. Razvoj pa zahteva ustvarjanje delovnih mest in znanj, je v uvodu posveta z naslovom Kako pridobiti in zadržati kadre povedala Franja Gabrovšek Schmidt, direktorica Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, kjer so dogodek organizirali skupaj s kranjsko enoto Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), GZS – Regionalno zbornico Gorenjska ter kranjsko območno Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

Posvet, ki je prejšnji četrtek potekal v kranjski Kovačnici, se je posvetil izzivom, s katerimi se v zadnjem obdobju srečujejo delodajalci. Aktualne spodbude za zaposlovanje, ki so trenutno na voljo na Zavodu RS za zaposlovanje, je predstavila Darja Škrjanc s kranjske enote ZRSZ. A v času, ko so evidence brezposelnih izpraznjene, se delodajalci vse bolj zatekajo k tujcem. Kot je povedal Miho Šepec z ZRSZ, so tujci konec lanskega leta predstavljali že 14 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, število pa se v zadnjih letih povečuje. Od leta 2016 do danes se je število izdanih delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem povečalo za tristo odstotkov oz. s 15.300 na dobrih 37 tisoč.

Izkušnje podjetnikov

O svojih izkušnjah so spregovorili tudi predstavniki gorenjskega gospodarstva. Kot je povedala Miša Hrast, kadrovica v družbi SIJ Acroni, kadre iščejo med mladimi, posegajo pa tudi po tuji delovni sili. Veliko vlagajo v zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, saj je redke delavce nujno v podjetju tudi zadržati. Podoben recept uporabljajo tudi v kranjski Iskri ISD in družbi SIGR. Barbara Mulej, vodja kadrovske službe v Iskra ISD, sicer opaža, da je interesa med mladimi za štipendije in opravljanje praks v zadnjem obdobju manj, izzive pa imajo tudi pri upravljanju tujih delavcev. »Veliko se je treba ukvarjati z mladimi. Pri nas imamo dneve odprtih vrat že za jeseniške vrtce,« pa je svojo izkušnjo podal Gregor Bizjak z družbe SIGR, kjer sicer v zadnjih letih med sodelavce sprejemajo vse več filipinskih delavcev.

Razvrednotenje obrtniških poklicev

Med pomanjkljivostmi, ki se jih v Sloveniji premalo zavedamo, je poznavalec sistema vajeništva in srednjega poklicnega izobraževanja pri OZS Mitja Korunovski poudaril slabo promocijo poklicev. »Poklici na srednjem poklicnem nivoju so premalo cenjeni, pa čeprav je znano, da omogočajo kvalitetno eksistenco,« je dejal. »Obrtniške poklice smo popolnoma razvrednotili,« se je strinjal Bizjak in poudaril tudi konkurenčno prednost avstrijskih in nemških delodajalcev, na račun katerih izgubljamo tuje delavce, ki smo jih usposobili v slovenskih podjetjih. Barbara Mulej je omenila predolge postopke za pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce, Miša Hrast pa visoko obremenitev plač. »Včasih je težko razložiti, koliko delodajalec plača in koliko od tega delavec dobi na svoj račun. Tu smo zelo destimulativni,« je povedala.

Dogodek je z zanimivim predavanjem sklenila nekdanja plavalka in olimpijka Sara Isaković, ki danes deluje na področju psihologije zmogljivosti.