Gos, raca, zelje in mlinci
Pred vrati je martinovo, priljubljen praznik rodovitne jeseni, povezan z vinom in vinsko kulturo. Gostinci ga praznujejo ta konec tedna, med njimi pa so tudi takšni, ki bodo praznovali še naslednji konec tedna in namenili martinovemu tudi kakšen dan med tednom.
Martinov konec tedna vabi k pojedini s tradicionalnimi okusi. Na krožniku ne smejo manjkati raca ali gos, mlinci in rdeče zelje. Gostinci na Gorenjskem letos ponovno vabijo v sproščeno družbo z degustacijskimi meniji ali martinovimi pojedinami. Opazili smo, da je odziv dober, nekje so razpoložljiva mesta že zapolnili.
Lesce – God sv. Martina, 11. november, je jutri. Čeprav mogoče martinovanja bolj sodijo v slovenske vinorodne dežele, tudi na Gorenjskem tradicionalno praznujemo god tega priljubljenega svetnika – z glasbo, plesom in za martinovo značilnimi jedmi. Po ljudskem prepričanju je martinovo dan, ko sveti Martin iz mošta naredi vino. V povezavi s svetnikom lahko preberemo tudi različne razlage povezav Martina iz Toursa ali svetega Martina z gosmi in vinsko torto.
Med epidemijo covida-19 martinovanj, kot smo jih bili dotlej vajeni, ni bilo. Jedilniki martinovih pojedin so se iz gostiln in restavracij preselili v domače jedilnice. Do izraza je prišlo znanje domačih kuharic in iznajdljivost gostilničarjev ter lastnikov restavracij. Marsikdo med njimi se je odločil za martinovo »to go« oziroma osebni prevzem martinove pojedine.
Z osebnim prevzemom so poskusili tudi v Gostišču Tulipan v Lescah in bili prijetno presenečeni, saj je bil odziv gostov nad pričakovanji, pravi Mojca Ažman. Nadaljuje, da se je ideja obnesla, princip prijel in tako tudi letos za martinovo pripravljajo račko ali gosko za na dom, seveda v družbi tradicionalnih prilog, ki smo jih na martinovo vajeni na krožniku. Razloži, da eno ali drugo celo spečejo v glineni posodi v krušni peči. Pred tem jih skuhajo še v vakuumu, tako da je po dvourni peki, ki sledi, meso res mehko. Pove še, da je del priloge rdeče zelje s kmetije Svetlc in da mlince delajo sami. »Gostje jih imajo zelo radi. So res takšni – 'tapravi', malce zabeljeni z zaseko in ocvirki ter poparjeni z govejo juhico,« nam gostinka s pripovedovanjem naredi »lušte«. Del pojedine za domov pa so še domača gosja pašteta, maslo, domače vloženine in krema rdeče pese. To pa je letos tudi uvod v degustacijski štirihodni meni, ki ga gostom v Gostišču Tulipan ponujajo za martinov konec tedna – torej 11. in 12. septembra. Pašteti sledi domača čista dvojna kokošja juha z zdrobovimi cmočki in jušno zelenjavo; za glavno jed imajo pečene račje prsi s pomarančno-čokoladno omako, rdečim zeljem, pehtranovim štrukljem, ki ga ravno tako pripravijo sami, ter kostanjevim pirejem. Sladica pa je enaka, kot jo ponujajo pri meniju Okusov Radol'ce, ker je ravno pravšnja – jesenska: cimetov mousse z orehovim drobljencem, sladoledom ter karameliziranimi jabolki.
»Na martinovem jedilniku najdete pravzaprav vse, kar naj bi za martinovo dejansko bilo na mizi,« meni Ažmanova. Doda, da se je letos odločila le za hrano, brez žive glasbe. Že nekaj časa namreč opaža, da so se praznovanja martinovega na Gorenjskem v primerjavi s prejšnjimi leti rahlo umirila. Obdobje koronavirusa je očitno vse skupaj malce uspavalo. Še živo pa se spominja, kako je bilo včasih za martinovo veselo. »Ni smela manjkati glasba, krst vina z župnikom … Zabava je trajala do jutranjih ur naslednjega dne … Je bilo prav 'luštno',« zaključi.