Zadružništvo je vedno aktualno
To je ena izmed osrednjih misli, ki so jih na petkovi akademiji v spomin na Ivana Omana slišali zbrani v Sokolskem domu v Škofji Loki, saj je letošnja akademija potekala pod naslovom Slovensko zadružništvo – včeraj, danes in jutri.
V avli Sokolskega doma si je bilo moč ogledati zanimivo razstavo z naslovom Kmetijske zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi. Razstavo so lani ob praznovanju 150-letnice zadružništva na Slovenskem pripravili sodelavci Zadružne zveze Slovenije.
Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka je v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije pripravilo zanimiv večer, ki je bil namenjen obujanju spomina na Ivana Omana, ki bi minulo nedeljo, če ne bi pred dobrimi štirimi leti umrl, praznoval 94. rojstni dan.
»Ivan Oman, po domače Karlinov iz Zminca, je bil vse svoje življenje preudaren in pokončen kmet na domačiji v Zmincu, ljubeč mož in oče šestim otrokom. Ob delu na kmetiji je spremljal in se glede na možnosti tudi vključeval v politično, družbeno in stanovsko dogajanje. Ključni mejnik na njegovi politični poti je bila ustanovitev Slovenske kmečke zveze 12. maja 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je bila prva ustanovljena slovenska demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni, po več kot štiridesetih letih vladanja komunistov. Njena ustanovitev je bila del korenitih družbenih in političnih sprememb v Sloveniji, ki je svoj vrh oziroma cilj dosegla z ustanovitvijo samostojne države Slovenije in vzpostavitvijo parlamentarne demokracije,« je zbrane v imenu organizatorjev nagovoril Aleksander Igličar in pojasnil, da so po Omanovi smrti razmišljali, kako ohranjati spomin na njegovo življenje in delo. »Izbrali smo tematske pogovorne večere z različnih področij njegovega delovanja, ki smo jih preprosto poimenovali Akademija Ivana Omana. Naziv Akademija zato, ker želimo izbrana področja osvetliti s pomočjo priznanih profesorjev in strokovnjakov. Pred dvema letoma smo razmišljali o pomenu konservativne politične usmeritve v slovenskem in širšem evropskem prostoru, za letošnjo temo pa smo izbrali zadružništvo,« je povedal Igličar in dodal, da smo lani v Sloveniji praznovali 150 let organiziranega zadružništva, tradicija zadružništva pa je dolga tudi na Loškem, saj je bila leta 1899 ustanovljena Mlekarska zadruga v Škofji Loki, predhodnica sedanje Loške zadruge. »Osnovna ideja zadružništva je povezovanje malih kmetov in obrtnikov, saj imajo povezani povsem drugačen položaj v gospodarskem življenju kot zgolj posameznik,« je tudi poudaril Igličar.
Spomin na častnega občana
Ivan Oman je bil vse življenje kmet in nekaj časa tudi odbornik v Loški kmetijski zadrugi, bil pa je tudi častni občan občine Škofja Loka. »Hvala vsem, ki ohranjate spomin na našega častnega občana Ivana Omana in se trudite, da akademije živijo z žlahtno mislijo razvijati spomin in s spominom graditi prihodnost. Govoriti o zadružništvu je v marsičem govoriti o skupnosti. Jaz o skupnosti rad govorim, saj verjamem, da imamo v Škofji Loki povezano lokalno skupnost,« je poudaril loški župan Tine Radinja in dodal, da bi si še naprej želel, da se gradi skupnost povezanih. »Prav tako si želim, da v novo tisočletje vstopamo z zadružništvom na stanovanjski, energetski, digitalni platformi. Govorimo o novih oblikah zadružništva, kajti vse to so povezani ljudje, ki bodo naprej gradili skupnost. Tudi za to vidim v naši občini ogromno priložnost,« je še dodal župan Tine Radinja.
O zadružništvu v različnih obdobjih je nato spregovoril dr. Žarko Lazarević, ki skupaj s sodelavci pripravlja knjigo o slovenskem zadružništvu, ki naj bi jo konec leta izdala Zadružna zveza Slovenije. »Tudi današnji dogodek je dokaz, da je zadružništvo aktualno v vsakem obdobju,« je povedal Lazarević, sicer redni profesor, gospodarski zgodovinar in vodja raziskovalnega programa Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je nato predstavil sedanjo organiziranost zadružništva, zanimiv pogled na zadružništvo pa so zbrani slišali iz pripovedovanja Štefana Domeja iz avstrijske Koroške, kmeta in kmetijskega zastopnika slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem ter občinskega svetnika v Pliberku.
Marsikaj zanimivega je za konec dodal še profesor dr. Stane Kavčič, ki je redni profesor na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg dela na fakulteti gospodari na kmetiji blizu Horjula.
Strokovni prispevki vseh gostov petkovega večera, ki sta ga popestrila tenorist Janez Triler in pianist Jan Triler, bodo objavljeni v naslednji številki Loških razgledov, ki bodo izšli junija prihodnje leto.