Bodimo prijazni

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 2. september 2023 / 07:46

Človek, ki je prvi odkril »eksoplanet«, planet zunaj našega osončja, nam svetuje, naj nehamo sanjati o preselitvi na druge svetove. Raje se potrudimo, da naredimo ta edini svet, ki ga imamo, bolj prijazen …

Odkril planet 51 Pegasi b

»Če nas je astronomija česa naučila, potem je to to, kako zelo majhni smo in kako zelo zelo daleč je kar koli tam zunaj. Zato namesto napovedi o mestih na Luni ali Marsu raje porabljajmo energijo za to, da najprej zakrpamo našo Zemljo.« Tako je prepričan švicarski fizik Didier Queloz, ki je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za »odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde«. Odkril ga je že leta 1995, a je v svoje odkritje takrat verjel le on sam: »Bil sem kot Nezemljan med astrofiziki!« Kako pa je na njegovem znanstvenem področju danes? »Ko smo v 90. letih začeli raziskave, sem poznal vse ljudi na tem področju, bilo nas je kakih ducat, mogoče dva. Drugi nas tedaj niso jemali resno in tudi področje samo je bilo obsojeno na neuspeh. A ko smo začeli odkrivati eksoplanete, so nam sledili tudi drugi. V naslednjih letih smo tako odkrili dvanajst takih eksoplanetov. Tudi zanimanje javnosti je počasi rastlo. Še vedno pa je bilo treba zgraditi ustrezna orodja in pri tem so raziskovalci odkrili, da lahko za odkrivanje eksoplanetov uporabimo tudi obstoječo infrastrukturo. Počasi je tako na področje vstopala nova generacija znanstvenikov. Razumeti namreč morate, da znanstveniki redko spremenijo svoje poglede in način raziskovanja. Znanost se ne razvija na podlagi spreminjajočih se pogledov obstoječih znanstvenikov, ampak na podlagi novih generacij, ki nadomestijo stare. Obstaja celo reklo, da se znanost dogaja na pokopališčih, saj potrebuješ za radikalno nove ideje nove obraze. In tako je bilo tudi na našem področju. Kozmologija je danes eno največjih področij v astrofiziki, na katerem dela več tisoč ljudi. Vpliva na nove vesoljske misije in izdelavo novih orodij za iskanje eksoplanetov. Področje še raste, saj raziskujemo probleme nastanka življenja, pri tem pa sodelujemo tudi z drugimi vedami, kot sta biologija in kemija. Lahko da bo vprašanje razvoja življenja v vesolju postalo celo posebna veda, ki bo večja od astrofizike.«

Biti neskončno radoveden

Kako pa je nanj osebno vplivalo njegovo nenehno razmišljanje o življenju tam zunaj? Ga je spremenilo? »Zanimivo vprašanje. Mislim, da sem še vedno enak, kot sem bil, ko sem se začel ukvarjati s fiziko. In sicer neskončno radoveden. To mi je še vedno glavna motivacija, skupaj s prepričanjem, da lahko na racionalen način razumemo svet, v katerem živimo, pa čeprav ta ni ravno tak, kot smo mislili. Sem pa skozi leta spoznal, da je izziv v odzivu javnosti in v dejstvu, da so naši možgani veliko bolj zapleteni, kot sem mislil. Vedno me je zanimalo, kako si ljudje znotraj skupine tako zelo utrjujejo svoja prepričanja, da začnejo verjeti čudaške stvari, na primer to, da je Zemlja ploščata. Obstajajo tudi drugi manj ekstremni primeri, na primer odpor do sprejemanja dejstev o covidu-19. Fascinirajo me težave nekaterih ljudi pri sprejemanju realnosti, saj spadam med tiste, ki mišljenje zlahka spremenimo na podlagi novih dejstev. Če nam je všeč ali ne, znanost poganja našo družbo. Sporočilo, ki ga želim dati ljudem, je, da je vse, kar počnejo, mogoče zaradi razumevanja elektromagnetizma, kvantne mehanike in preostalih področij fizike in kemije. Vsa oprema, ki jo uporabljate, je zgrajena na tej osnovi. To, da živimo dlje in da lahko zdravimo razne bolezni, je mogoče zaradi znanosti. Žal pa dosežkov znanosti ne moremo v celoti nadzorovati. Nekatere države, kot je Kitajska, jo na primer uporabljajo za nadzorovanje svojih prebivalcev. Tudi termonuklearna moč oziroma 'božja uničevalna moč' je proizvod znanosti. Po drugi strani pa na podlagi znanosti lahko odkrijejo, ali imate raka. Tu lahko govorimo o principu jin-jang oziroma o raju in peklu. Sam poskušam razumeti, kje kot znanstvenik spadam v družbo, čeprav se zavedam, da bo po štirih milijardah let vsega konec, saj bo Sonce nehalo sijati. Čez milijarde let v vesolju ne bo več sonc, ampak le še črne luknje in nevtronske zvezde.«

Kaj je torej smisel vsega?

»Mislim, da to, da živimo skupaj in smo dobronamerni. Zato uživajte v svojem življenju, bodite prijazni do vseh in zgradite svoje družbeno omrežje najbolje, kot znate. Drugače življenje ne bo imelo smisla, saj na koncu koncev res nima smisla. Čez milijon let se vas ne bo nihče spominjal. Zato bodite prijazni. To je edini dober razlog, da živite. Ne trudite se biti bogati, bodite le prijazni.« (Vir: intervju Maje Ratej z D. Quelozom na MMC RTV SLO) Dober nasvet, a kako to dopovedati največjim norcem, ki upravljajo naš planet?