Vrste bodo še daljše
Čeprav je danes v Sloveniji približno 16.600 mest v domovih za starejše, v dveh letih pa bo novih še približno dva tisoč, na prosto posteljo čaka več kot 16 tisoč starejših. V prihodnosti jih bo še več.
Za 14 evrov stanovalec dobi: polno oskrbo v državnem domu za starejše, s štirimi do petimi obroki, pospravljanjem, izleti, delovno terapijo, …, vse razen zdravstvene nege. Cena je manjša kot parkiranje za en dan v parkirni hiši in cena je štirikrat manjša kot oskrbni dan v koprskih zaporih. Poleg tega je zapornik praviloma zdrav in po možnosti še dela. Šesterici se pridružujejo novi
Na Gorenjskem imamo danes šest domov (Kranj, Jesenice, Preddvor, Radovljica, Tržič in Škofja Loka), ki poleg institucionalnega varstva nudijo tudi druge storitve. Trije imajo urejen dnevni center, en dnevno varstvo, štirje pomoč na domu in pet pripravo obrokov za zunanje uporabnike. Pred kratkim je ministrstvo za delo in družino podelilo štiri koncesije za domove, ki bodo začeli delovati vsaj do srede leta 2010 – v Žireh, Komendi, Cerkljah in Kranjski Gori. Letos naj bi se odprla dva domova, v Bohinju in (predvidoma) v Naklem. Začetek gradnje že jeseni
Podjetje Deos bo od Občine Žiri in zasebnika odkupil pred kratkim ustanovljeni zavod, zgradil dom za starejše in ga tudi upravljal. »Trenutno izvajamo geodetski posnetek zemljišča, geomehanske raziskave, začeli smo z izdelavo projektno gradbene dokumentacije. Če se ne bo zalomilo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, pa jeseni začnemo z gradnjo,« pravi Bojan Krajnc. Dom za 150 stanovalcev naj bi bil zgrajen v enem letu, delo bo dobilo 70 domačinov. Krajnc pojasnjuje, da je interes lokalnih skupnosti po gradnji domov na Gorenjskem velik, ocenjuje, da bi lahko gradili vsaj še deset domov.
V Sloveniji imamo 78 domov na 88 lokacijah, od tega je 18 izvajalcev s koncesijo, ki nudijo dom dobrim dva tisoč stanovalcem. Število se iz meseca v mesec povečuje. Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, za takšne razmere krivi slab sistem: »Razlog po velikem številu čakajočih ni le v pomanjkanju domov, ampak tudi v slabo razvitih drugih storitvah, ki bi lahko klasično varstvo razbremenile.«
V mislih ima pomoč na daljavo, pomoč na domu, dnevno varstvo, varovana stanovanja, sistem začasnih sprejemov, nerazvito mrežo negovalnih bolnišnic (zgolj dva oddelka v vsej Sloveniji) in podobno. V Sloveniji je na tri stanovalce v domovih le en uporabnik prej naštetih storitev, v državah Evropske unije je slika obratna. »To je resnični problem in ne le gradnja neomejenega števila domov,« trdi Koprivnikar.
Zaplet ali razplet v Naklem
Na Gorenjskem imamo danes šest domov, ki naj bi se jim še letos pridružila še dva – v Bohinju in Naklem. Slednjega naj bi upravljal kranjski Dom upokojencev, vendar se z občino o ceni oskrbovanega dne oziroma stroški niso uspeli dogovoriti. »V Naklem naj bi imeli dislocirano enoto. Občina Naklo naj bi dom zgradila in opremila, mi pa bi ga upravljali. Zgradili so lep in sodoben dom, vendar z malo posteljami, nadstandardni, nekaj postelj so celo prodali. Vse to močno poviša stroške,« nam je povedal Martin Habjan, direktor Doma upokojencev Kranj. Tako so izračunali, da bi bila najmanjša možna cena 20,74 evra, pod tem pragom pa bi imeli zgolj izgubo, zato so se Kranjčani umaknili.
Čeprav je Habjan prepričan, da občini ne bo uspelo pridobiti partnerja, ki ima na skrbi enega od domov na Gorenjskem, ter da nakljanski dom letos ne bo zaživel, pa Ivan Štular, župan občine Naklo, trdi drugače: »Gradbeno je dom dokončan, izbran je dobavitelj opreme, pritožb na razpis ni. Probleme lahko pričakujemo le še pri zdravstveni zavarovalnici, kar pa pomeni le, da dom ne bo odprt 1. julija, ampak v začetku septembra.« Na posebno vprašanje, ali so na občini pridobili upravljavca, župan Štular odgovarja: »Dom bo letos zagotovo odprt, upravljali pa ga bodo Preddvorčani. O tem smo se že vse dogovorili, le pogodbe še nismo podpisali.«
Razlika med državnim in zasebnim
Stanovalci ali svojci ali lokalna skupnost danes plačajo oskrbno storitev (namestitev, hrana, čiščenje, …), kar predstavlja 55 odstotkov vsega prometa domov, približno 38 odstotkov domovi ustvarjajo iz naslova zdravstvene nege, sedem odstotkov pa z dodatnimi prihodki. »To je največji problem državnih domov. Država nam ne priznava vseh stroškov, zato direktorji operirajo s prihodki, ki so manjši od stroškov. Vse to pa gre na škodo kakovosti,« pojasnjuje Boris Koprivnikar. To pomeni, da skoraj vse stroške plačajo stanovalci in zavarovalnice, skupnost socialnih zavodov pa zahteva, da svoj del primakne tudi država.
Pojasnili smo, koliko upravljavci dobijo od stanovalcev, konkretno pa to pomeni: stanovalci državnih domov za starejše morajo za oskrbo povprečno plačati 14 evrov na dan, v zasebnih domovih pa je cena od 17 do 19 evrov. Slednjim država priznava strošek kapitala, ki so ga morali vložiti v dom. »Zaradi nižje cene so državni domovi nelojalna konkurenca zasebnim, hkrati pa imajo prvi premalo denarja za obnovo in investicijsko vzdrževanje. Danes imamo na voljo zgolj 0,6 odstotka prometa za vzdrževanje!« pojasnjuje predsednik.
Razlika med zasebnimi in državnimi domovi je zelo majhna, trdi Bojan Krajnc, direktor podjetja Deos, ki je v zadnjih letih zgradil več domov: »Delujemo po enaki zakonodaji in normativih, razlika je le, da mi delamo v novih objektih, zato še ne razmišljamo o vzdrževanju. Pa vendar, čez 15, 20 let tudi nam ne bo ostalo dovolj denarja, čeprav je naša cena višja za približno 30 odstotkov.« Kljub velikim vlaganjem zasebnikov pa ti nimajo nobenega zagotovila, da bi lahko čez 20 let sploh še imeli koncesijo, saj se o odvzemu država lahko odloči čez noč.