Žiga Arh v muzeju Historia Bohinj

Vsak si zasluži spoštljiv spomin

Od začetka tega meseca je Bohinj bogatejši za nov, tokrat zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Zasnoval ga je domačin Žiga Arh, ki skorajda od otroštva dalje zbira najrazličnejše predmete in dokumente, ostanke vojn na bohinjskih tleh. Zbirka, postavljena v pritličju stavbe nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici, prikazuje okoli sto let dogajanja v Bohinju, največji del pa predstavljajo predmeti, povezani z drugo svetovno vojno.

»Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Prvi zametki danes res bogate zbirke so nastajali v domači kleti hiše njegovih staršev, je povedal Žiga Arh, zadovoljen, da so po desetletju organiziranega zbiranja predmetov in dokumentov ti zdaj javnosti na ogled v muzeju Historia Bohinj, ki domuje v pritličnih prostorih nekdanjega hotela Rodica nasproti železniške postaje v Bohinjski Bistrici.

Zbirka je namenjena ohranjanju spomina na dogodke in ljudi, ki so zaznamovali Bohinj v dvajsetem stoletju, je na priložnostni slovesnosti ob odprtju poudaril Arh. »Vsak predmet, slika ali podatek je košček sestavljanke, ki nikoli ne bo do konca sestavljena. Vsakdo, ki je bil udeležen v teh dogodkih, je pomemben in si zasluži naš spoštljiv spomin.«

Na ogled so predmeti, dokumenti in fotografije iz obdobja gradnje Bohinjske proge, predvsem pa prve in druge svetovne vojne. Časovno zbirko zaključuje slovenska osamosvojitvena vojna.

»Že gradnja Bohinjske proge je bila za Bohinj velika stvar, z dokončanjem predora in proge se je za Bohinjce odprl svet in Bohinj odprl svetu. Zelo pomembna je bila proga prav med prvo svetovno vojno, ko je skozi Bohinj potekal oskrbovalni koridor, Bohinj pa je postal pas med zaledjem in fronto,« je na slovesnem odprtju muzeja poudaril Arhov sodelavec pri oblikovanju in delovanju muzeja Andraž Čoralić.

»Po končani prvi svetovni vojni je Bohinj postal obmejni kraj, rapalska meja pa je dodobra zaznamovala življenje Bohinjcev. A ni minilo niti četrt stoletja, ko se je začela nova vojna, druga. Leta 1943 je nemška oblast prisilno mobilizirala fante v nemško vojsko. Iz Bohinja jih je bilo več kot dvesto, mnogi se žal niso vrnili. Nekateri Bohinci so bili izgnani, nekateri zaprti v taboriščih, ustreljeni kot talci ..., mnogi pa so odšli v partizane.«

Arh z muzejem pravzaprav nadaljuje bohinjsko tradicijo naklonjenosti ohranjanju zgodovine, predvsem vojne zgodovine. Že leta 1963 sta namreč Janko Sebastjan Stušek in Tomaž Budkovič s krnskega pogorja v nahrbtnikih v dolino nosila orožje in material, ki je tam ostal iz predvsem iz prve svetovne vojne, in leta 1971 zasnovala prvo javno dostopno zbirko, ki je desetletje kasneje vodila v ustanovitev društva Mali vojni muzej. Leta 2015 je zbirka našla svoje mesto v Muzeju Tomaža Godca, predstavljena na sodoben način; zbirka Žiga Arha je predstavljena bolj tradicionalno, s številnimi eksponati, ki si jih lahko ogledajo obiskovalci.

»Osebno mi je najbolj pri srcu druga svetovna vojna, morda tudi zato, ker sta se s prvo svetovno vojno v Bohinju zelo intenzivno ukvarjala že Janko Stušek in Tomaž Budkovič. Ob tem se je fokus mojega zanimanja iz začetnega navdušenja nad orožjem v kasnejšem obdobju preusmeril v uniforme, dele oblačil in podobno, verjetno zato, ker je oblačila bistveno težje ohraniti in jih je zato manj kot orožja in orodja.«

V zbirki so tudi predmeti, ki jih je Arh dobil v hrambo. »Na to sem res zelo ponosen, pa tudi sicer na vso podporo Bohinjcev; tega, kar je nastalo kot muzej Historia, namreč sam res ne bi mogel narediti.«

Ponosni so tudi Bohinjci. Župan Jože Sodja pravi, da se zavedajo, da zbirka Žiga Arha skozi osebne zgodbe, ki jih prinaša, omogoča izjemen vpogled v ta del bohinjske zgodovine. »To ni samo zbirka naključno najdenih predmetov, ampak govori o osebnim zgodbah Bohinjcev skozi dvajseto stoletje.«

Muzej je od torka do petka odprt med 17. in 20. uro, ob sobotah od 9. do 17. ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. Arh in Čoralić pa za vse, ki jih zanima preteklost Bohinja, pripravljata tudi tako imenovane zgodovinske ture, prva je speljana po Bohinjski Bistrici in okolici, v drugi pa obiskovalce popeljeta po rapalski meji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 27. november 2011 / 07:00

Rdeče pokrajine v Evropi

V galeriji De Cultuurloft - galerie Art d´ Amis v Gentu v Belgiji je na ogled projekt slikarke Klementine Golija in pesnice Lucije Stupica z naslovom Rdeča pokrajina.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 6. julij 2023 / 22:58

Planinski konec tedna rejniških družin

V dolini Vrata se je zbralo petnajst rejniških družin, ki so v osrčju gorskega sveta preživele konec tedna. Obiskali so jih gorski reševalci, pravljičar Bukovnik in tudi Chorchyp.

Šport / četrtek, 6. julij 2023 / 22:53

Pogačarju še deseta etapna zmaga na Touru

Pau – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je na najboljši možni način odgovoril skeptikom, ki so po njegovem slabem dnevu v peti, prvi gorski pirenejski etapi, napovedovali, da se ne bo...

Gorenjska / četrtek, 6. julij 2023 / 22:32

Vsi ga radi jemo

Sladoled, namreč. Pravzaprav ne poznam nikogar, ki ne bi maral te zamrznjene slaščice. Imamo ga vseh vrst, okusov, velikosti in oblik. Postrežejo nam ga v lončku, kornetu, na krožniku, v k...

Železniki / četrtek, 6. julij 2023 / 22:29

Ob jubileju v Selcih uredili vaško jedro

V Selcih so ob 1050-letnici kraja pridobili spominski park s kipi zaslužnih Selčanov. V njej sta za zdaj doprsna kipa dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Franca Kosa, postavili pa bodo še tri.

Zanimivosti / četrtek, 6. julij 2023 / 22:23

Škofjo Loko spet napolnil vonj po bencinu

Čeprav je od zadnje motociklistične dirke v Škofji Loki minilo že pol stoletja, pa so številni obiskovalci sobotnega Dneva loških dirk dokaz, da ena najbolj spektakularnih loških prireditev ni pozablj...