Podpisana pogodba za nove vlake
Slovenske železnice se bodo modernizirale še z 20 potniškimi garniturami švicarskega proizvajalca Stadler.
Dobava se bo po napovedih SŽ začela leta 2025, po dve vozili na mesec, in končala leta 2026.
Ljubljana – V voznem parku Slovenskih železnic (SŽ) je že 52 Stadlerjevih vlakov, po 21 enopodnih električnih in dizelskih vlakov flirt ter deset dvopodnih električnih vlakov kiss. S pogodbo, ki sta jo pred dnevi podpisala direktorica potniškega prometa Darja Kocjan in predstavnik skupine Stadler Željko Davidović, je dogovorjen nakup 20 novih potniških garnitur na dizelski pogon z možnostjo elektrifikacije v skupni vrednosti blizu 150 milijonov evrov. Dobava se bo po napovedih SŽ začela leta 2025, po dve vozili na mesec, in končala leta 2026.
Gre za sodobne vlake, ki omogočajo enostavnejši vstop in izstop tudi gibalno oviranim osebam, imeli bodo sodoben informacijski sistem za obveščanje potnikov, brezžični internet, klimo, dva toaletna prostora ... Predvidoma bodo vozili po regionalnih neelektrificiranih progah po Sloveniji ter po Hrvaški in Avstriji (do postaj Beljak, Celovec, Gradec in Pliberk). Hitrost, ki jo lahko dosežejo, je 140 kilometrov na uro, čemur so zdaj po besedah generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa prilagojeni določeni odseki. Ena od rešitev za skrajševanje potovalnih časov je tudi uvedba direktnih vlakov, ki jo prinašajo novi vozni redi, je med drugim še povedal Mes, ki je prepričan, da se bodo storitve železniškega potniškega prometa po letu 2026, ko je pričakovati tudi rezultate posodabljanja omrežja, bistveno izboljšale. »Ocenjujem, da bomo primerljivi tudi z bolj razvitimi severnimi državami, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, kar je naš cilj – da imamo podobno število prepeljanih potnikov na prebivalstvo.« Danes Slovenske železnice prepeljejo 15 milijonov potnikov letno, do leta 2030 pa želijo število dvigniti na 30 milijonov.
Podpisa pogodbe sta se udeležila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in predsednik vlade Robert Golob, ki je poleg investicij v železniško infrastrukturo poudaril vlogo in priložnost, ki jo ima železnica pri trajnostni mobilnosti.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
