Znanstvena spoznanja, ki bodo zaznamovala leto 2009

Besedilo: Mojca Šimenc
sreda, 7. januar 2009 / 06:00

200. obletnica rojstva Charlesa Darwina, 150. obletnica prve objave njegove knjige O izvoru vrst, 400. obletnica Galilejevega izuma daljnogleda in 40. obletnica človekovega prihoda na Luno nakazujejo, da bo leto 2009, sicer mednarodno leto astronomije, precej v duhu znanosti. Kaj pa si lahko od leta obetamo na področju zdravja?

Zastoj srca: Proč z umetnim dihanjem!

Pri nenadnem zastoju srca je takojšnja prva pomoč (še pred prihodom reševalcev) ključna. Standardna navodila v tem primeru narekujejo umetno dihanje usta na usta, kombinirano z ročno zunanjo masažo srca. Prav umetno dihanje pa marsikoga odvrne od nudenja pomoči. Zdravniki bolnišnice Arizona Sarver Heart Center so razvili novo metodo, iz katere so ˝črtali˝ umetno dihanje in se osredotočili na masažo srca s hitrimi pritiski dlani na prsnico. Zaželena frekvenca je 100 udarcev na minuto. Ko so primerjali uspešnost obeh metod, so ugotovili, da je pri zadnji preživelo kar trikrat več bolnikov.

Debelost: Blokator nevropeptida Y resnično deluje

Študija, ki so jo izvedli na univerzi v Georgetownu in ki jo je vodila prof. dr. Zofia Zukowska, prinaša novo upanje za debele. Vemo, da debelost postaja svetovni morilec številka ena, vzroki, ki vplivajo na njen nastanek, pa so kompleksni in še zdaleč ne lahko obvladljivi. Eden od njih je stres, ki v kombinaciji z mastno in s sestavljenimi sladkorji bogato hrano povzroči kopičenje (najbolj škodljivega) visceralnega maščevja v trebušni votlini. Študija je pokazala, da so se miši, ki so jim injicirali bloker nevropeptida Y (NPY), prenehale rediti.

Kamera v piluli namesto kolonoskopije

Kolonoskopija je zanesljiva metoda ugotavljanja sprememb v debelem črevesu, vendar se je mnogi zaradi strahu izogibajo. Po novem je tudi v debelo črevo moč pokukati s kamero v piluli (PillCam), ki jo preiskovanec preprosto pogoltne. Gre za prilagoditev diagnostične tehnike, ki jo že od leta 2003 uporabljajo za pregled tankega črevesa. Kamera potuje po črevesu in pošilja desetine posnetkov na računalnik, kjer jih kasneje pregleda zdravnik. Če odkrije patološke spremembe, je še vedno potrebna ˝standardna˝ kolonoskopija. Tudi PillCam metoda zahteva predhodno čiščenje črevesa.

Zbogom, menstruacija?

Številne ženske celo svoje rodno obdobje trpijo zaradi predmenstrualnega sindroma in/ali hudih bolečin ob menstruaciji. Slednja tudi za mnoge vrhunske športnice pomeni nadležno mesečno spremljevalko. Nova kontracepcijska tabletka Lybrel, ki jo je lani spomladi odobrila ameriška Agencija za hrano in zdravila, pa pri uporabnicah sčasoma povzroči izgubo menstruacije. Tabletka, ki se jo jemlje 365 dni v letu brez odmora, je nizkohormonska in 98-odstotno učinkovita. Dokazov, ki bi potrdili (ali ovrgli) negativne posledice izgube menstruacije za zdravje, še ni, so pa študije v teku.

Gibanje: Iz ˝najhujšega˝ pomaga že 10 minut

Iz ZDA prihaja dobra novica za tiste, ki se nikakor ne morejo spraviti k vsaj polurni in najmanj srednje intenzivni fizični aktivnosti na dan. Študija, ki so jo konec lanskega leta opravili raziskovalci iz univerze v Lybrelu (ekipo je vodil dr. Timothy Church), je imela namen ugotoviti, koliko minimalnega gibanja je potrebnega, da le-ta podaljša življenjsko dobo zelo debelih in popolnoma neaktivnih žensk srednjih let (starih od 40 do 50 let). Na njihovo veliko presenečenje je že 10 minut intenzivne telovadbe na dan (na primer vožnja sobnega kolesa) pripeljalo do zmanjšanja obsega trebuha preiskovank ter tveganja za zgodnjo smrt. Dlje, kot so ženske vadile, bolj se je izboljševalo njihovo zdravje.

Gena, povezana z multiplo sklerozo

Prvič v več kot 30 letih proučevanja so zdravniki, zbrani v The International Multiple Sclerosis (MS) Genetics Consortium, odkrili gena, ki sta neposredno povezana z multiplo sklerozo, avtoimunsko boleznijo, pri kateri imunski sistem napade lastne nevrone in za katero največkrat zbolijo ženske v starosti od 20 do 40 let. Gre za gena IL-2 in IL-7, ki sta povezana z interlevkinom, beljakovino, ki T-celicam imunskega sistema pomaga pri boju s patogenimi mikrobi, ki vdrejo v telo. »Odkritje nam ponuja nove hipoteze o vzrokih za postopni propad živčnih celic in prinaša upanje za odkritje učinkovitejših zdravil za multiplo sklerozo,« je dosežek komentiral harvardski profesor dr. David Hafler.