Center Korak, Kranj (5)
Center Korak, Kranj, je eden izmed le treh v Sloveniji, kjer se trudijo vsak dan zagotavljati kvalitetno dolgotrajno rehabilitacijo, samostojnost, podporo in oskrbo uporabnikom s pridobljeno možgansko poškodbo.
»Pred dvajsetimi leti, ko je Center Korak v Kranju začel delovati, sem ocenjevala, da bi bilo za Gorenjsko dovolj od 25 do 30 mest. Danes, ko imamo v center vključenih 51 uporabnikov, še kar nekaj pa na čakalni listi za sprejem, lahko rečem, da so potrebe precej večje. V Sloveniji sta samo še dva dnevna centra, kot ga imamo mi: v Ljubljani Mavrica, kjer so kot prvi začeli pred več kot 25 leti, in v Mariboru Center Naprej. Prizadevamo si, da bi se mreža takšnih centrov zgradila po celotni Sloveniji v vseh regijah. Vključena sem v delovno skupino na resornem ministrstvu, ki se ukvarja s tem. Zakaj se ta mreža ne razvija hitreje? Dejstvo je, da je ta program dražji, ker je strokovno zelo zahteven. Potrebnega je veliko kadra, ki ga je težko dobiti, poleg tega ga je treba tudi usposobiti. Ob širitvi mreže je moja zahteva, da se stvari strokovno peljejo vsaj na takšnem nivoju, kot je pri nas. Ne želim si, da bi se mreža vzpostavila, centri pa bi služili zgolj kot prostor, kjer bi bilo poskrbljeno za varstvo. To pri pridobljenih možganskih poškodbah še zdaleč ni dovolj. Treba je vsak dan zagotavljati kvalitetno rehabilitacijo,« je povedala Mateja Korošec, direktorica Centra Korak, Kranj.
Tudi na območju širše Gorenjske je potreba po vsaj še enem takšnem centru. »Ker je mreža drugje tako nerazvita, so tudi pritiski na naš center veliki. Zelo si želim in prizadevam, da bi prišlo do pokritosti celotne Slovenije. Dolgoročno bo verjetno treba na Gorenjskem vzpostaviti še eno enoto. V okviru našega centra pa si v duhu deinstitucionalizacije, tudi zaradi same organizacije dela, ne želim, da bi se število uporabnikov še povečevalo, da bi Center Korak izgubil svojo dušo, ki smo jo zgradili v začetkih, ko sem prišla v te prostore z mojo pisalno mizo iz najstniškega obdobja in smo materialne pogoje nadomeščali s toplino, navdušenjem, kreativnostjo v stroki ... Ne želim, da bi to izgubili, prav tako si tega ne želijo uporabniki in zaposleni,« poudarja Mateja Korošec. Izzivov za prihodnost imajo torej več kot dovolj. »Kar se samega Centra Korak tiče, želimo ohraniti in še nadgraditi program, morda dodati nove storitve, uvesti podporo uporabnikom na domu ... Kot sem že omenila, si želim ustanovitve novih takšnih centrov po Sloveniji. Potreba pa je tudi po institucionalnih namestitvah, kadar pride do tako hude poškodbe, da osebe potrebujejo institucionalno oskrbo in da bi bile lahko nastanjene blizu svojega doma. Trenutno sta možnosti le Dornova in Stara Gora, kjer imajo kar nekaj oseb tudi v vegetativnem stanju. Tudi ta segment je izredno zahteven in zanj bi morala poskrbeti država,« še pravi.
V Centru Korak v Kranju pozornost namenjajo tudi preventivi. »V okolju smo dobro sprejeti in to je način, s katerim lahko okolju vračamo. Če je kaj pomembno, je to, da se vlaga v otroke, v mlade, zato sodelovanje s šolami. Če smo ali bomo s svojim preventivnim delovanjem preprečili eno samo nesrečo, je ves ta trud poplačan. Poleg tega z našo prisotnostjo v izobraževalnih ustanovah v lokalnem okolju prebijamo zid izoliranosti. V okolju želimo biti čim bolj prisotni in vse to prispeva k temu, da se ljudje srečajo z nami, izgubijo predsodke, strah ...« je dejala Mateja Korošec.
Predstavitev kranjskega Centra Korak zaključujemo z njeno mislijo. »Vsak trenutek sem lahko tudi jaz na drugi strani mize, da nisem več terapevt, ampak uporabnik. Možganska poškodba se lahko zgodi komurkoli izmed nas ali naših bližnjih. Pomembno je tudi zavedanje, da takrat nisi sam. Ko gradimo Korak in našo filozofijo, to za vse nas, za celotno okolje predstavlja višjo kvaliteto življenja.« (Konec)