Višja plačila za višje ležeče kmetije

Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da posodobljeni sistem točkovanja kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) prinaša večjo natančnost in s tem tudi večjo pravičnost. Z novim sistemom pridobivajo večje število točk in višje plačilo predvsem kmetije na območjih nad petsto metrov nadmorske višine.

Kranj – V Sloveniji so že pred dvaintridesetimi leti razvrstili naselja v območja z omejenimi naravnimi dejavniki, seznam teh naselij je bil vse do leta 2004 edini okvir za podpore kmetijskim gospodarstvom v težjih pridelovalnih pogojih. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so določili območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), na katerih je 76 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč.

Od Robičevega elaborata do točkovanja

Kot je na nedavnem posvetu javne službe kmetijskega svetovanja na Bledu dejal Silvester Kranjec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so OMD-plačila namenjena plačilu vseh ali dela dodatnih stroškov ter izpada prihodka v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev. Do leta 2009 so kmetijska gospodarstva na teh območjih dobivala OMD-plačilo glede na razvrstitev kmetije v enega od štirih težavnostnih razredov, ki so jih določili na podlagi Robičevega elaborata. Da bi natančneje ovrednotili težavnostne razmere pri kmetovanju na teh območjih, so leta 2010 uvedli točkovanje, ki za vsako kmetijo posebej pomeni določitev težavnostnih pogojev kmetovanja na podlagi njenih kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri izračunu OMD-plačila so se tedaj dogovorili za kombiniran sistem, tako da so upoštevali deloma dotedanjo razvrstitev kmetij v težavnostne razrede (fiksni del), deloma pa točkovanje (variabilni del).

Plačilo odvisno od točk in vrednosti točke

V pripravah na novo programsko obdobje skupne kmetijske politike (2023–2027) so letos model točkovanja kmetijskih gospodarstev posodobili in nadgradili, posledica tega bo tudi prerazporeditev števila točk med gospodarstvi in območji. Ker so fiksni del OMD-plačila ukinili, bo že od prihodnjega leta dalje plačilo odvisno le od števila točk in od njene vrednosti.

Kot je dejal Silvester Kranjec, so pri posodobitvi modela točkovanja upoštevali štiri standardne omejitve za kmetovanje na teh območjih – lastnosti tal, krajšo vegetacijsko dobo, izkazano z nadmorsko višino, povprečni nagib zemljišča (Gerka) in velikost Gerka oziroma razparceliranost, poleg teh pa še specifične omejitve – prisotnost burje, kraškost in poplavnost.

Večja natančnost in večja pravičnost

Povprečne cene posameznih stroškovnih elementov in cen kmetijskih pridelkov iz obdobja 2004–2006 so nadomestili s povprečjem obdobja 2019–2021. Dodatno so glede na nadmorsko višino ovrednotili izpad dohodka zaradi krajše rastne dobe in manjšega pridelka. Pri lastnostih tal so namesto petih uvedli osem razredov ter se s tem bolj prilagodili reliefu. Pri povprečnem nagibu zemljišč (Gerkov) so dosegli večjo pravičnost in natančnost s tem, da so dosedanje razrede razdelili na vrednosti po pet odstotkov. Posebej so obravnavali travinje na planinskih pašnikih. Poenostavili so točkovanje za razdrobljenost pri njivah. Uporabili so nove ali posodobljene evidence in ukinili »erozivnost«.

Tretjina kmetij pridobiva, tretjina izgublja

Kakšni bodo učinki novega modela? Kot je dejal Silvester Kranjec, bo približno petnajst tisoč kmetij, ki obdelujejo več kot sto tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč na območjih nad petsto metrov nadmorske višine in torej kmetujejo v najtežjih, najbolj neugodnih in najbolj oddaljenih območjih, s posodobitvijo točkovanja pridobilo. V primerjavi s sedanjim modelom bodo največ pridobili višinski tipi kmetij, na teh se bo število točk povečalo tudi za več kot sto odstotkov.

Od 46 tisoč kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje bo torej približno tretjina dobila več OMD-plačil, približno tretjina manj, preostala tretjina pa bo ostala približno na istem.

Da prehod na prenovljeni sistem točkovanja kmetij ne bo prehud, strateški načrt skupne kmetijske politike predvideva petletno prehodno obdobje, v katerem se bo vrednost točke spreminjala vsako leto. Tudi kmetijam, ki se jim bo OMD-plačilo zmanjšalo, se jim bo zmanjševalo postopoma, v prvem letu od 25 do 30 odstotkov.

Novo točkovanje že razburja kmete

Spremembe pri točkovanju kmetij in OMD-plačilih že razburjajo kmete. Kmetje iz Haloz so protestirali, češ da model preveč vrednoti nadmorsko višino in premalo strmino; kmetijska ministrica Irena Šinko si je tudi na terenu ogledala pogoje, v katerih kmetujejo. Problematiko je na nujni seji obravnaval odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vladi predlaga, da v drugi polovici prihodnjega leta opravi revizijo ter analizo učinkov posodobljene metodologije točkovanja.

Zbornica: Strmina je podcenjena

»V modelu točkovanja je obdelava strmin neustrezno ovrednotena in podcenjena, predvsem pa je po naših ocenah precenjena nadmorska višina petsto metrov,« je na seji odbora državnega zbora dejal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič in v razmislek dal primerjavo glede kmetovanja v Lescah, ki so na približno 500 metrih nadmorske višine, in v Halozah, ki so pod 500 metrov. V zbornici ugotavljajo, da je pri točkovanju prevelik preskok med površinami pod 500 metrov in tistimi nad 500 metrov nadmorske višine, zato za bolj realno razporeditev OMD-plačil predlagajo, da bi na strmini priznali večje omejitve pri pridelavi zaradi dodatnega dela in nižjih pridelkov in da bi dodeljevanje točk za nadmorsko višino začeli že pri nižjih nadmorskih višinah (pod 500 metrov). Model točkovanja bi po mnenju zbornice moral ustrezno prepoznati problemska območja Haloz, matičnega Krasa, Goričkega ter Suhe in Bele krajine in jim dodeliti dodatne točke, da ne bo prihajalo do dodatnega opuščanja kmetovanja.

Civilna iniciativa: Točka naj bo enako vredna

Civilna iniciativa hribovskih in gorskih kmetov je naslovila na predsednika vlade Roberta Goloba in kmetijsko ministrico Ireno Šinko pismo, v katerem ugotavlja, da je novi model bolj realno ocenil težavnost kmetovanja na hribovskih in gorskih kmetijah, ki imajo zato tudi večje število točk, a za popolno uveljavitev modela bi točke morale imeti enotno vrednost. Kmetijsko ministrstvo je po navedbah iniciative določilo sedem različnih – nižje vrednosti za kmetije z več točkami in višje za kmetije z manj točkami; v petih letih naj bi se vrednost točke postopno izenačila. Hribovski in gorski kmetje, zbrani v civilni iniciativi, na to ne pristajajo in zahtevajo, da vlada določi enotno vrednost točke, morebitne napake v modelu odpravi na podlagi strokovnih meril in OMD-plačila v celoti izvzame iz obdavčitve.