Pomoč ali miloščina

Živinorejske kmetije bodo zaradi suše in posledično izpada krme deležne od 19 do 95 evrov pomoči na hektar krmnih rastlin. V kmetijsko-gozdarski zbornici ocenjujejo, da je pomoč bistveno prenizka, zato od vlade zahtevajo, da odlok razveljavi.

Kranj – Vlada je prejšnji teden izdala odlok o finančni pomoči kmetijam, ki jim je suša zmanjšala pridelek krme in jim grozi, da bodo zaradi tega morale zmanjšati stalež živine. Do finančne pomoči bodo upravičene kmetije, ki redijo vsaj dve glavi velike živine (GVŽ) in dosegajo obtežbo vsaj 0,9 GVŽ na hektar. Za hektar deteljno-travne mešanice, detelje, travno-deteljne mešanice, pašno-kosnega travnika, planinskega pašnika, trajnega travnika z dvema, tremi ali več košnjami, trajnega pašnika (sveže) lucerne in travniškega sadovnjaka bo ob od 30- do 60-odstotni poškodovanosti kultur znašala pomoč 19 evrov in ob več kot 60-odstotni poškodovanosti 38 evrov, za hektar koruze za zrnje in za siliranje ter krmnih rastlin ogrščice, pese, repe, repice, boba, graha, ohrovta, radiča, sirka in korenja ob od 30- do 60-odstotni poškodovanosti 47,50 evra, ob več kot 60-odstotni pa 95 evrov. Zneski pomoči so celo višji, kot jih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo v osnutku odloka, ki ga je dalo v medresorsko usklajevanje.

»To ni pomoč živinorejcem, to še simbolični znesek ni. Kmetje nas kličejo, da je to sramota,« je bil ob vladni odločitvi ogorčen Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in ob tem navedel konkreten primer. Kmet, ki obdeluje 30 hektarjev travnikov in redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi, je ob od 30- do 50-odstotni poškodovanosti travinja moral za preživetje črede dokupiti za 17 tisoč evrov krme. Po vladnem odloku bo dobil 570 evrov pomoči, a še ta se mu bo štela v dohodninsko osnovo in bo od nje moral plačati davek.

V zbornici zahtevajo od vlade, da razveljavi odlok, za pomoč nameni bistveno več denarja in pomoč nameni tudi kmetijam, ki se ukvarjajo z rejo perutnine.