Termični motorji bodo izginili
Do leta 2035 bo potrebno 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2, kar v praksi pomeni konec dobe avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Rešitev pa ni tako preprosta, opozarjajo evropski avtoklubi. Razmisliti je treba o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti opozarjajo na slabo rast električnih avtomobilov in nezadostno polnilno infrastrukturo. Trenutno je v Evropski uniji med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.
Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji le 4,5 odstotka. Postaviti bo treba celovito polnilno infrastrukturo, zato se zdi časovnica nerealna, opozarjajo evropski avtoklubi.
Z zadanimi cilji je Evropska unija (EU) poslala jasen signal avtomobilski industriji in kupcem: Evropa se premika k mobilnosti brez izpustov. Treba je spodbuditi razvoj in vlaganja v nove tehnologije, kar naj bi posledično pocenilo nakup in uporabo tovrstnih vozil.
Časovnica predvideva postopno zmanjševanje, in sicer do leta 2030 za 55 odstotkov manj emisij CO2 in do 2035 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Obstaja pa nekaj izjem – proizvajalci, ki letno proizvedejo med 1000 in 10.000 vozil, bodo dobili enoletni odlog, medtem ko proizvajalci z manj kot 1000 letno proizvedenimi vozili do nadaljnjega ne bi zapadli pod sprejeto regulativo. Vse kaže tudi na to, da po letu 2035 ne bo možna uporaba motorjev na notranje zgorevanje, ki jih poganjajo sintetična, tako imenovana e-goriva, saj se tudi v tem primeru ne moremo izogniti neželenim izpustom. V trenutni situaciji edino sprejemljivo pogonsko opcijo predstavljajo baterijsko gnani električni pogonski sklopi ali uporaba vodikovih gorivnih celic.
Rešitev pa ni tako preprosta
Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka, zato iz evropskih avtoklubov in avtomobilskega združenja ACEA glasno opozarjajo, da gre tu za kompleksen problem. Razloge za tako majhne deleže električnih avtomobilov je treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob tem bo morala Evropska unija sprejeti vrsto ukrepov, ki bodo prebivalcem omogočili prehod na nove vrste pogona, denimo zagotoviti osnovne pogoje za množično uporabo električnih vozil – pridobivanje električne energije na okolju prijazen način ter izgradnjo polnilne infrastrukture. Ocenjujejo, da je predlog ambiciozen, pa vendar nerealen. Treba je upoštevati geografske in ekonomske razlike med kraji in državami ter lokalne prometne zakonitosti in usmeritve. Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse zahtevnejših okoljskih meril EU, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije več vprašanj kot odgovorov.
Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA je v sporočilu za javnost zapisalo, da so zaskrbljeni in pozivajo evropski parlament, naj vseeno razmisli o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti so opozorili na izziv polnilne infrastrukture. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.
Tudi v AMZS poudarjajo, da je v Sloveniji treba pripraviti celostno strategijo zelenega prehoda, pri čemer je nujno upoštevati specifiko slovenske mobilnosti ter realne in uresničljive možnosti za zeleni mobilnostni prehod. Avto-moto zveza Slovenije ocenjuje, da bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti.
Le kaj vse se bo še zgodilo do leta 2035 in kolikokrat se bodo še premešale politične karte?