Termični motorji bodo izginili

Do leta 2035 bo potrebno 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2, kar v praksi pomeni konec dobe avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Rešitev pa ni tako preprosta, opozarjajo evropski avtoklubi. Razmisliti je treba o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti opozarjajo na slabo rast električnih avtomobilov in nezadostno polnilno infrastrukturo. Trenutno je v Evropski uniji med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.

Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji le 4,5 odstotka. Postaviti bo treba celovito polnilno infrastrukturo, zato se zdi časovnica nerealna, opozarjajo evropski avtoklubi.

Z zadanimi cilji je Evropska unija (EU) poslala jasen signal avtomobilski industriji in kupcem: Evropa se premika k mobilnosti brez izpustov. Treba je spodbuditi razvoj in vlaganja v nove tehnologije, kar naj bi posledično pocenilo nakup in uporabo tovrstnih vozil.

Časovnica predvideva postopno zmanjševanje, in sicer do leta 2030 za 55 odstotkov manj emisij CO2 in do 2035 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Obstaja pa nekaj izjem – proizvajalci, ki letno proizvedejo med 1000 in 10.000 vozil, bodo dobili enoletni odlog, medtem ko proizvajalci z manj kot 1000 letno proizvedenimi vozili do nadaljnjega ne bi zapadli pod sprejeto regulativo. Vse kaže tudi na to, da po letu 2035 ne bo možna uporaba motorjev na notranje zgorevanje, ki jih poganjajo sintetična, tako imenovana e-goriva, saj se tudi v tem primeru ne moremo izogniti neželenim izpustom. V trenutni situaciji edino sprejemljivo pogonsko opcijo predstavljajo baterijsko gnani električni pogonski sklopi ali uporaba vodikovih gorivnih celic.

Rešitev pa ni tako preprosta

Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka, zato iz evropskih avtoklubov in avtomobilskega združenja ACEA glasno opozarjajo, da gre tu za kompleksen problem. Razloge za tako majhne deleže električnih avtomobilov je treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob tem bo morala Evropska unija sprejeti vrsto ukrepov, ki bodo prebivalcem omogočili prehod na nove vrste pogona, denimo zagotoviti osnovne pogoje za množično uporabo električnih vozil – pridobivanje električne energije na okolju prijazen način ter izgradnjo polnilne infrastrukture. Ocenjujejo, da je predlog ambiciozen, pa vendar nerealen. Treba je upoštevati geografske in ekonomske razlike med kraji in državami ter lokalne prometne zakonitosti in usmeritve. Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse zahtevnejših okoljskih meril EU, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije več vprašanj kot odgovorov.

Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA je v sporočilu za javnost zapisalo, da so zaskrbljeni in pozivajo evropski parlament, naj vseeno razmisli o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti so opozorili na izziv polnilne infrastrukture. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.

Tudi v AMZS poudarjajo, da je v Sloveniji treba pripraviti celostno strategijo zelenega prehoda, pri čemer je nujno upoštevati specifiko slovenske mobilnosti ter realne in uresničljive možnosti za zeleni mobilnostni prehod. Avto-moto zveza Slovenije ocenjuje, da bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti.

Le kaj vse se bo še zgodilo do leta 2035 in kolikokrat se bodo še premešale politične karte?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sobota, 29. oktober 2016 / 19:43

Sveta maša v Parku spomina in opomina

Kamniška Bistrica – Župnija Stranje in Društvo Demos na Kamniškem vabita k spominski sveti maši za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem, ki bo 31. oktobra ob 14.30 v kapelici v Park...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 29. oktober 2016 / 22:22

Večina za avtobusno postajo

Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 22:21

Po nova znanja v Slovenijo

Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Na...

Gospodarstvo / sobota, 29. oktober 2016 / 20:45

Šest kmetic, šest zgodb

Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri...

Kultura / sobota, 29. oktober 2016 / 20:42

Bohinjske podobe za ves svet

Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 20:39

Ure za eno uro nazaj

V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša.