Termični motorji bodo izginili

Do leta 2035 bo potrebno 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2, kar v praksi pomeni konec dobe avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Rešitev pa ni tako preprosta, opozarjajo evropski avtoklubi. Razmisliti je treba o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti opozarjajo na slabo rast električnih avtomobilov in nezadostno polnilno infrastrukturo. Trenutno je v Evropski uniji med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.

Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji le 4,5 odstotka. Postaviti bo treba celovito polnilno infrastrukturo, zato se zdi časovnica nerealna, opozarjajo evropski avtoklubi.

Z zadanimi cilji je Evropska unija (EU) poslala jasen signal avtomobilski industriji in kupcem: Evropa se premika k mobilnosti brez izpustov. Treba je spodbuditi razvoj in vlaganja v nove tehnologije, kar naj bi posledično pocenilo nakup in uporabo tovrstnih vozil.

Časovnica predvideva postopno zmanjševanje, in sicer do leta 2030 za 55 odstotkov manj emisij CO2 in do 2035 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Obstaja pa nekaj izjem – proizvajalci, ki letno proizvedejo med 1000 in 10.000 vozil, bodo dobili enoletni odlog, medtem ko proizvajalci z manj kot 1000 letno proizvedenimi vozili do nadaljnjega ne bi zapadli pod sprejeto regulativo. Vse kaže tudi na to, da po letu 2035 ne bo možna uporaba motorjev na notranje zgorevanje, ki jih poganjajo sintetična, tako imenovana e-goriva, saj se tudi v tem primeru ne moremo izogniti neželenim izpustom. V trenutni situaciji edino sprejemljivo pogonsko opcijo predstavljajo baterijsko gnani električni pogonski sklopi ali uporaba vodikovih gorivnih celic.

Rešitev pa ni tako preprosta

Trenutno je v EU med prodanimi novimi avtomobili le dvanajst odstotkov avtomobilov na električni pogon, v Sloveniji pa le 4,5 odstotka, zato iz evropskih avtoklubov in avtomobilskega združenja ACEA glasno opozarjajo, da gre tu za kompleksen problem. Razloge za tako majhne deleže električnih avtomobilov je treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje pri nas izrazito dražji. Ob tem bo morala Evropska unija sprejeti vrsto ukrepov, ki bodo prebivalcem omogočili prehod na nove vrste pogona, denimo zagotoviti osnovne pogoje za množično uporabo električnih vozil – pridobivanje električne energije na okolju prijazen način ter izgradnjo polnilne infrastrukture. Ocenjujejo, da je predlog ambiciozen, pa vendar nerealen. Treba je upoštevati geografske in ekonomske razlike med kraji in državami ter lokalne prometne zakonitosti in usmeritve. Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse zahtevnejših okoljskih meril EU, je v avtomobilski industriji zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti. Ko k temu dodamo temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi predlog Evropske komisije več vprašanj kot odgovorov.

Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA je v sporočilu za javnost zapisalo, da so zaskrbljeni in pozivajo evropski parlament, naj vseeno razmisli o vseh negotovostih, s katerimi se spoprijema avtomobilska industrija, zlasti so opozorili na izziv polnilne infrastrukture. Najbolj pomembno je, da breme zelenega prehoda ne bo padlo izključno na voznike osebnih vozil.

Tudi v AMZS poudarjajo, da je v Sloveniji treba pripraviti celostno strategijo zelenega prehoda, pri čemer je nujno upoštevati specifiko slovenske mobilnosti ter realne in uresničljive možnosti za zeleni mobilnostni prehod. Avto-moto zveza Slovenije ocenjuje, da bo imela prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035 velik vpliv na osebno mobilnost, saj Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti.

Le kaj vse se bo še zgodilo do leta 2035 in kolikokrat se bodo še premešale politične karte?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 20. avgust 2010 / 07:00

Najboljša kranjska je Arvajeva

V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori so v sredo sedmič ocenjevali kranjske klobase. Za najboljšo so v konkurenci devetih znova razglasili kranjsko klobaso Mesarije Arvaj iz Britofa.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 18. januar 2023 / 19:22

Iskanje idealne ženske

Včasih me kdo s svojo zgodbo tudi nasmeji in eden teh je bil Dejan. Ima dar, da lahko tudi o tragičnih trenutkih spregovori na humoren način.Z ženo sta začela graditi hišo, preden sta se por...

Razvedrilo / sreda, 18. januar 2023 / 19:20

Leto obletnic

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas je konec tedna povabilo v Kulturni dom Reteče na jubilejni, že trideseti ponovoletni koncert. Obenem so se s koncertom poklonili še s...

Gospodarstvo / sreda, 18. januar 2023 / 19:20

»Črno-beli« izvolili novo vodstvo društva

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se ob koncu lanskega leta zbrali na Rodici na letnem občnem zboru, ki je bil tokrat tudi volilni. Na zboru so za predsednika izvo...

Kronika / sreda, 18. januar 2023 / 19:19

Vse več klicev v sili na številko 112

Regijski center za obveščanje Kranj je v letu 2022 zabeležil 51.555 dohodnih in 27.791 odhodnih klicev, skupno 79.346 klicev na brezplačno številko 112, med katerimi prednjačijo klici za primere nujne...

Izleti GG / sreda, 18. januar 2023 / 18:33

Dežela pod Kavkazom (4. del)

Ko po šesturni vožnji stopiva iz maršrutke, najprej pomislim, da naju je ta pripeljala v visokogorsko vasico švicarskih Alp. Kamnite hiške z lesenimi balkoni, butični hotel, restavracije t...