Štirideset let mož z dolgo brado

Že kar nekaj časa je, kar smo se za leto dni poslovili od treh dobrih decembrskih mož, in zdaj bolj čakamo, da pust prežene zimo. Ni pa tako dolgo nazaj, kar se je Valentin Nemec - Tina iz Podljubelja odločil, da se mora kot dedek Mraz po štirih desetletjih odpočiti.

Odločitev, da se mora dedek Mraz malce odpočiti in da mora v vas priti mlajši in razveseljevati mlade in mlade po srcu, ni bila lahka. Zato je prišla v časopis šele zdaj ... no, saj nam je kakšno lepo darilo od dedka Mraza tudi še ostalo. Kako dobro se Valentin Nemec - Tina še spominja let nazaj, ko se je kot dedek Mraz po Podljubelju in vse do placa v Tržiču pripeljal s konji. V spremstvu je bil vedno Jože Švab s harmoniko in pred leti so bili z dedkom Mrazom tudi mladi dimnikarji, ki so prinašali srečo. Na plac so pozdravili in obrnili nazaj proti Podljubelju. »Otroci v Podljubelju in po zaselkih so tako težko čakali darila ... Toliko daril je bilo kakšno leto treba razdeliti, da smo morali vpreči še en voz. Bila so leta, ko so nas vabili v Dom Petra Uzarja v Tržič, pa v Jelendol, Senično, Leše pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, v Bistrico ...« se spominja dedek Mraz, ki v zadnjih letih s spremstvom obišče otroke v Domu krajanov v Podljubelju, gre še na 'Fabrko' v Tržič, ampak ne več z vozom. »Varnost se je zaostrila, pa ne smemo več na 'ta star' način voziti otrok,« je povedal Tina in pohvalil vse podljubeljske obrtnike in podjetnike: »Še danes vsak od njih prispeva in darila so zares bogata«.

Dedka Mraza je v Podljubelj povabila pokojna učiteljica Milka Ahačič. »Škornji še danes držijo, prinesel jih je Milkin mož z ruske fronte,« je povedal Tina. Učiteljica Milka je znala šivati in je oblekla tudi prvega dedka Mraza, soproga Tomaža, da ga ni zeblo, ko­stum je ostal last podljubeljske šole in in je še vedno tak, kot mora biti ohranjen za prihodnje rodove. Dedek Mraz je seveda dober mož in za svoje poslanstvo ne želi nobenega plačila, najpomembneje je, da ogreje otroška srca. Otrok pa je v podljubeljski dvorani iz leta v leto več, zadovoljno ugotavlja dobri mož.

Prigod se je v štiridesetih letih zares nabralo in Nemčev Tina jih zna živo pripovedovati. Kako se mu je ogulila koža nad ustnicami, toliko košatih brkov je kakšno leto ob številnih nastopih moral zamenjati. »Učiteljica Milka je imela navado napisati, kaj mora dedek Mraz povedati. A kaj, ko je dedek Mraz besedilo pozabil ... pa je šlo na pamet s svojimi besedami prav tako dobro,« se ob spominih nasmeje Tina. Dobri mož se mora znati pogovarjati z otroki, je še poudaril: »Otroke je treba razveseljevati, med njih srečo deliti in ne grehov iskati. No, edino vzgojno so mi naložile učiteljice, ko so rekle, naj otroke le spomnim, naj si redno umivajo zobe.«

Štirideset let je družba dedku Mrazu harmonikar Jože Švab; tudi prijatelj, skoraj sosed in član glasbene skupine Fantje s treh bregov. Jože bo na harmoniki še naprej spremljal dobrega moža, Tina je pa rekel, da bo ostal za rezervo. Koliko smeha in dobre volje je bilo na petkovo popoldne, ko sta pripovedovala, kako je bilo in kako je danes. Tina, poznan tudi kot Lajbarjev, je bil leta predsednik več društev, kulturnega, turističnega društva in sankaškega in tudi predsednik socialistične zveze. Popisal je vse nekdanje mline v vasi, drugo leto februarja ga pa tako spet obiščemo – praznoval bo okroglih sedemdeset.