Stric Buda

Dežela nasmehov, Šrilanka (6)

Že prvi dan smo izvedeli kar nekaj o drevesu s posebnim cvetom, ki ga imenujejo drevo topovske krogle. Pod njem naj bi se namreč rodil Buda. Adams Peak smo tokrat izpustili, zato pa obiskali levjo skalo v Sigiriyi. Na njej je kralj Kasyapa na očetovo željo zgradil svojo rezidenco, do katere vodi približno 1200 stopnic. Super razgled z vrha, vendar za take, ki nimajo težav z višino. Navdušil nas je tudi pogled na Tissamaharama Raja Maha Viharayo, ki so jo v tistem času obnavljali, še prej pa skrito zelenje in umirjenost Anuradhapure in Polonnaruwe, ki skrivata ostanke, ki so več kot le vredni ogleda. Očarljivost Kuttam Pokuna oziroma kot so prevedli, \\\'ribnik dvojčkov\\\' te kar odnese v čase iz preteklosti. Polonnaruwa je bilo glavno mesto Šrilanke več kot 150 let, od leta 1055. Ruševine mesta, kraljeva palača, tempelj Budov zob, Gal vihara te že sami po sebi navdajo s posebnim spoštovanjem, če pa si vse to ogledaš s pomočjo prevoznega sredstva – kolesa, potem ima izlet še dodano vrednost. Edino to je treba paziti, da je kolo vsaj delno servisirano in da nisi z njim preveč pogumen.

Tudi prizor iz templja Budovega zoba v Kandyju v času jutranje daritve obiskovalcem ponuja posebno doživetje. Zlati tempelj Dambule pa je znan po svojih jamah, do katerih se povzpnete po stopnicah in odpre se vam pogled na neštevilne podobe Buda. Stoječi, ležeči kipi Buda, vklesani v steno. Poseben raj za turiste s fotoaparati in Tudorjev \\\'slikala, slikala\\\'. Vseeno je treba upoštevati osnovno pravilo: Budi nikoli ne kažemo hrbta, še posebej to velja, če koga fotografiramo.

(Se nadaljuje)