Takoj zaposlijo dva pediatra

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / / 23:57

Osnovno zdravstvo Gorenjske je lansko poslovno leto zaključilo pozitivno. Tisto, kar skrbi Jožeta Veternika, direktorja tega javnega zavoda, je kritično pomanjkanje pediatrov, tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov – zlasti na Bledu in v Bohinju. Niti ni jasno, kaj bo prinesla nova organizacija urgentnih služb, ki jo pripravljajo pri Ministrstvu za zdravje.

Kaj bodo organizacijske spremembe službe nujne medicinske pomoči pomenile za Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG)?

»Gradi se urgentni center v Splošni bolnišnici (SB) na Jesenicah, ki bo prevzel območje Zgornje Gorenjske. Ali bosta pod njegovo pristojnost sodili npr. tudi občina Bled in Radovljica oz. do kam bo vse segel, še ne vemo. Prvega novembra letos naj bi ga odprli in zagotovo bomo vanj preselili urgentno in dežurno ekipo iz Zdravstvenega doma (ZD) Jesenice. Ali bo potem njeno delovanje organizacijsko, finančno še sodilo pod OZG ali pod SB Jesenice, tudi tega še ne vemo. Nimamo niti informacij za Spodnjo Gorenjsko, ker mrežo dese­tih slovenskih urgentnih centrov, okoli dvajset dodatnih enot izven teh centrov in sistem nujnih prevozov pripravlja komisija pri ministrstvu za zdravje. V petek na odboru za zdravstvo pri držav­nem zboru, ki je obravnaval urgentne centre, ni bilo nič posebno novih informacij, morda le ta, da bo proces uvajanja nove mreže urgentnih centrov, ki naj bi bila znana marca, postopen in naj bi trajala nekaj let.«

Paciente najbolj skrbi, da bodo spremembe zmanjšale dostopnost nujne medicinske pomoči.

»Pri OZG bomo z vsemi strokovnimi argumenti zagovarjali ohranitev sedanjih dežurnih mest v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici, Bledu in na Jesenicah, ker bi bila njihova ukinitev lahko kritična. Pričakujemo, da bodo urgentni centri samo nadgradnja sedanjega sistema in ne rušenje obstoječega. Realno pa se bojimo, da se bo situacija Kamnika preslikala na Gorenjsko, samo ne vemo, kje in kdaj.«

Zaradi pomanjkanja pediatrov je stanje kritično v nekaterih dispanzerjih za otroke in mladino.

»Enega pediatra bi nujno potrebovali v Škofji Loki, drugega na Jesenicah. Priznan imamo program za zaposlitev še dveh, objavljamo razpise, povprašujemo, vendar odziva ni. Na splošno je v slovenskem prostoru pomanjkanje pediatrov. V družinskih ambulantah npr. lahko pomagajo mladi specializanti in zdravniki še brez specializacije, v pediatriji to ni mogoče.«

Kako to rešujete?

»Občasno smo primorani zapirati preventivno ambulanto v Žireh, Železnikih in v Gorenji vasi. Mali pacienti so že oskrbljeni, ampak je premalo časa zanje in obstaja bojazen, da pride do napake, varnost pa mora biti na prvem mestu!«

Nekateri odrasli nimajo izbranega osebnega zdravnika, morda se je njihov upokojil in niso iskali ali prišli do drugega. Tako tudi v nenujnih stanjih potrkajo na vrata nujne medicinske pomoči, ki pa je namenjena nujnim primerom.

»Praviloma mora vsak izbrani zdravnik poskrbeti za svoje paciente, ampak obstaja dejstvo, da tudi družinskih zdrav­nikov manjka. Še največji problem imamo s tem v Bohinju, na Bledu in tudi v Kranju.«

Ministrica za zdravje napoveduje manj opredeljenih pacientov na enega družinskega zdravnika, v OZG pa vam zdravnikov že zdaj primanjkuje. Nekaj se ne ujema v tem primeru.

»Problem se bo rešil v štirih letih. OZG ta moment specializira 50 zdravnikov družinske medicine, večinoma so doma z Gorenjske in zanje računamo, da se bodo čez tri, štiri leta zaposlili pri nas. S tem bo OZG izplaval iz težav pomanjkanja družinskih zdravnikov in celo zagotovil določene širitve. Veliko vlogo v sistemu imajo tudi referenčne ambulante, ta trenutek jih imamo v OZG že 40 od skupaj 70 ambulant družinske medicine. V letošnjem letu bo še dodatnih osem, do leta 2018 naj bi bil z referenčnimi ambulantami pokrit celoten sistem družinskih ambulant.

Upam tudi, da bo napovedana akcija Ministrstva za zdravje za zmanjševaje čakalnih dob odpravila tudi problem dolgega čakanja na pregled pri okulistu ali dermatologu v OZG. Za oba programa imamo tudi manj priznanega programa zdravstvene zavarovalnice, kot je potreb, čeprav prosimo za širitev. Že v letošnjem letu pa pričakujemo dodatne tri fizioterapevte, razporedili jih bomo na Bled, Jesenice in v Kranj.«

Do leta 2019 načrtujete odprtje protibolečinske ambulante, ki je znotraj OZG še nimate, paliativne time, še kakšnega pedopsihiatra in specialista družinske in zakonske terapije.

»To so dejavnosti, ki jih ne izvajamo, potrebe pa so oz. imamo samo dva pedopsihiatra za celo Gorenjsko, ki krožita v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah. Na področju paliativne nege sicer dobro sodelujemo s SB Jesenice, vendar čutimo veliko dodatno potrebo po lastnih paliativnih timih, da bi bila koordinacija med paliativnimi bolniki in njihovimi svojci, družinskimi zdravniki, bolnišnicami še boljša in večja. Protibolečinska ambulanta bi delovala v sklopu tega.«

Strategijo OZG ste sicer pripravili do leta 2019, katere večje investicije pa načrtujete že letos?

»Končujemo energetsko sanacijo ZD Kranj, načrtujemo energetsko prenovo zdravstvene postaje Stražišče skupaj z Mestno občino Kranj, v Škofji Loki bomo digitalizirali RTG-aparat. Na Jesenicah prenavljamo fizioterapijo, preselili bomo tajništvo in pridobili prostore za dve zobni ambulanti. V Tržiču se končuje gradnja prizidka k ZD za tri zasebnice, izpraznjene prostore bomo namenili dejavnostim OZG. V Škofji Loki se skupaj z občino pogovarjamo za odkup prostorov zdravstvene zavarovalnice, ki bi jih namenili potrebam referenčnih ambulant.«

Kako vam uspe finančno uspešno krmariti, ko pa v slovenskem zdravstvu poslušamo toliko slabih menedžerskih zgodb?

»V lanskem letu smo na območju Mestne občine Kranj združili enoto ZD Kranj in Zobne poliklinike Kranj, ukinili smo lokacijo uprave OZG na Jesenicah in jo preselili v Kranj. Pomemben vir so tržni prihodki, teh je približno 12 odstotkov. Gre za dodatne storitve v laboratoriju, zobozdravstvu, močno imamo dejavnost medicine dela in športa, smo pooblaščeni zavod za izvajanje kontrolnih pregledov za voznike, ki izgubijo vozniški izpit, racionalno vodimo zavod ...«

In tako ste lansko poslovno leto zaključili ...

»... z več kot pol milijona evrov ostanka.«