Bronasta doba Augusta Rodina
Bronasta doba je ime Rodinovega kipa. Ob kipu moškega akta so kritiki zaradi izredno realističnega dela avtorju očitali, da je naredil odlitek po živem modelu. Kasneje je obveljalo, da je August Rodin, ki se je rodil 12. novembra 1840, z njim postal začetnik sodobnega kiparstva.
Francoski kipar Auguste Rodin je bil ena najbolj spornih umetniških osebnosti dvajsetega stoletja. Razglašali so ga za največjega kiparja po Michelangelu, hkrati pa so komisije na natečajih zavračale njegova dela. Rodinovi kipi iz belega marmorja (Poljub, Misel, Danaida) in bronaste kompozicije (Mislec, Hugo, Vrata pekla) spadajo danes med največje umetnine vseh časov, toda takratna francoska uradna kritika je bila drugačnega mnenja.
Ko je nekaj mesecev pred smrtjo zapisal v oporoki vse svoje stvaritve Franciji s pogojem, da ustanovi njegov muzej in da prizna pokojnino ženi in sinu, je država darilo zavrnila. Tudi Akademija je predolgo odlašala s priznanjem. Vanjo je bil sprejet šele šest dni po smrti. Evropa je mnogo prej kot Francija spoznala umetnikov pomen in mu dala zasluženo priznanje. Posnemale so ga in mu sledile cele generacije kiparjev, tudi slovenskih.
Bil je sodobnik velikih francoskih impresionistov in je skupaj z njimi razstavljal. Tako opredelitev so opravičevali z enim mnogih Rodinovih izrekov: »Kiparstvo je umetnost izboklin in vdolbin, umetnost oblik v igri svetlobe in sence.« Enako bi njegovim kipom, ki povezujejo romantična čustva 19. stoletja in moderne težnje, lahko dali tudi pečat simbolizma ali ekspresionizma, brez stilnih oznak pa lahko rečemo, da Rodinova dela z vso slikovitostjo povzemajo minulo obdobje in nakazujejo novo.
Rodin je naredil devet ženskih kipov v različnih položajih. Na nasvet kritika jih je naslovil z Devet muz. Ko je dva kipa prodal, je sprejel kritikov nasvet in dal preostali skupini naziv Sedem naglavnih grehov. Po še dveh prodanih mu je kritik svetoval naziv Petero čutov. Ko je prodal še en kip, je kritik vsilil naslov Štirje letni časi. Po še eni prodaji je kritik svetoval naziv Tri gracije. Ko je Rodinu ostala samo še ena figura, je, ne da bi vprašal kritika, pod njo zapisal Samota.
Anekdote slavnih
Ko je Edvard VII. še kot angleški prestolonaslednik v garderobi obiskal francosko igralko Saro Bernhardt, je prišel s klobukom na glavi. Igralka ga je opozorila: »Visokost, običaj je obdržati krono na glavi, za klobuk pa to ne velja.«
Francoski parlamentarec, zagovornik pomirjevalne politike, je vprašal francoskega predsednika Georgesa Benjamina Clemenceauja, ali ni razlog za njegovo sovražno stališče do Nemcev ta, da jih ne pozna dobro. »Ali ste že sploh bili kdaj v Nemčiji?« ga je vprašal parlamentarec. »Jaz ne,« je odgovoril francoski predsednik, »v času mojega življenja pa so bili oni že dvakrat pri nas.«
Smeh ni greh
Janko reče Metki: »Ko bom velik, se bom poročil s teboj.« Metka: »To pa ne bo mogoče. Pri nas se poročamo samo s sorodniki. Dedek se je poročil z babico, očka z mamico, stric s teto ...«
Ko dekle in fant že dolgo mirno ležita skupaj v postelji, reče dekle: »Spominjaš me na Don Juana.« »Zakaj? Don Juan je že dolgo mrtev.« »Saj ravno zato.«
Janezek: »Očka, ali ti prinesem čokoladko?« Očka: »Hvala, ni treba Janezek. Saj veš, da ne jem čokolade.« Janezek: »Prav. Sedaj pa še ti mene vprašaj isto.«