Človeško telo, ilustrirana izdaja

»Včasih pravijo, da se moški in ženske drug od drugega gensko bolj razlikujejo kot človek od šimpanzov. Morda. Vse je odvisno od tega, kako merimo genske razlike. V kakršnemkoli praktičnem pomenu pa je trditev nesmiselna. Človek in šimpanz imata skupnih okoli 98,8 odstotka genov (odvisno od tega, kako merimo), to pa ne pomeni, da se kot bitji razlikujeta le za 1,2 odstotka. Šimpanzi ne morejo govoriti, ne morejo kuhati hrane, po pameti ne prekašajo niti štiriletnega človeškega otroka. Očitno ne gre za to, kakšne gene imamo, temveč kako se izrazijo – kako vplivajo na nas in naše življenje. / Treba pa je priznati, da se moški in ženske v marsičem pomembnem dejansko močno razlikujejo. Ženske (pri tem mislimo na zdrave ženske z dobro telesno kondicijo) imajo okoli 50 odstotkov več maščobe od zdravih moških z dobro telesno kondicijo. Zato niso le snubcem videti prijetno mehke in oble, temveč lahko maščobne zaloge doječe matere izkoristijo pri tvorjenju mleka, če jih doleti pomanjkanje hrane. Ženske bolj izgubljajo kostno maso, predvsem po menopavzi, zato so v poznejšem življenju zlomi pri njih pogostejši. Alzheimerjeva bolezen jih prizadene dvakrat pogosteje kot moške (delno zato, ker dlje živijo), pogosteje zbolijo tudi za avtoimunskimi obolenji. Alkohol presnavljajo drugače, zato se hitreje opijejo in pogosteje kot moški podležejo obolenjem, povezanim z alkoholom, na primer jetrni cirozi. Ženske celo torbe nosijo drugače od moških. Stroka meni, da imajo zaradi širših bokov roko nekoliko upognjeno, da z njo med nihanjem naprej in nazaj ne udarjajo nenehno ob bok. Zato praviloma nosijo torbo z dlanjo, obrnjeno naprej (tako roka ni tesno ob telesu), medtem ko jo moški nosijo z dlanjo, obrnjeno nazaj. Veliko pomembnejša je razlika med srčnimi infarkti pri ženskah in moških. Ko infarkt doživi ženska, pogosto občuti bolečine v trebuhu in slabost, zaradi česar se poveča verjetnost, da ji postavijo napačno diagnozo …« (str. 407–408)

Knjiga, iz katere je gornji odlomek, je svetovna uspešnica, tudi v slovenščini je izšla že drugič, to pot v ilustrirani izdaji. »Znanstvena knjiga leta 2019, tako polna vznemirljivih dejstev in neverjetnih anekdot, da bralec skoraj ne opazi neverjetne količine anatomskega znanja, ki ga je mimogrede prebavil.« S to oznako jo je svojim bralcem priporočil Sunday Times. Vodnik za stanovalce v lastnih telesih je vedno dobrodošel. To smo namreč mi vsi.