Grozdje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 8. oktober 2022 / 14:45

Jesen je že globoko med nami. Letos je radodarna s svojimi plodovi, sadja je obilo, k čebelarjem so zopet prišle debele krave, tudi grozdje je dobro obrodilo. Grozdje na Gorenjskem raste ob hišnih zidovih, na pergolah, kjer nam dela senco, ali pa kar tako ob kakšni ograji. Pri nas podnebje in zemlja nista primerna za žlahtne sorte. Tukaj je najpogostejša, isabela, ki rodi, kakor kaže letina. Tisti, ki ga imate, ga ponujate vsem znancem in iskreno povedano, ne vemo čisto natančno, kaj bi z večjo količino tega grozdja počeli. Pri nas vsako jesen namenimo en konec tedna predelavi grozdja v sok, kar se nam na Gorenjskem zdi še kar sprejemljivo, v vinorodnih krajih pa se jim to zdi skrajno neumno, da ne rečem pregrešno. V sok pogosteje prekuhavamo maline, ribez, višnje, češnje. Mi kuhamo grozdje, ker se iz njega iztoči zelo veliko soka. Grozdje vsako leto kupimo. Gospod iz sosednje vasi obesi tablico »Prodam grozdje«, letos smo ga kupili 100 kg, razveselimo moje starše, ker vzamemo še njihovega in ga predelamo v sok. Sokovnik je pravi muzejski eksponat, ki še vedno deluje. Imam dva, eden je res čisto pravi »old timer«, saj je star več kot petdeset let in ga je uporabljala moja stara mama. Drugi je novejšega datuma, prav tako ima zagotovo trideset let, vendar je popolnoma identičen, podarila nam ga je tašča. Emajlirana posoda črne barve, spodaj je posoda za vodo, zgoraj je dvojna posoda, v eni aluminijasta z luknjami, ki jo postaviš v črn obod s pokrovko. Če to uporabljaš enkrat letno, je dokazano neuničljivo. Odličen proizvajalec s Celja očitno ni tako zelo potrošniško naravnan, ker se posoda ne uniči v nekaj letih, skoraj je večna. Grozdje je treba specljati, potem sledi kuhanje v stereo izvedbi na dveh sokovnikih v naši pomožni kuhinji v garaži. Stočen sok zlivam v sod iz nerjaveče pločevine in ga s pomočjo potopnega gorilca pasteriziram. Grozdje je že samo zelo sladko, zato je treba dodati zelo malo dodatnega sladkorja. Sledi ustekleničenje soka, kar pomeni, da sedim na pručki in preko pipice na sodu točim sok v steklenice. Letos smo skuhali 120 litrov soka, ki ga je treba mešati z vodo. To je dobra letina, ki pa nikakor ne bo zadoščala našim potrebam. Zeliščni sirup kuham iz svežih zelišč, ko bomo sedaj zadnjo meto in meliso pobrali, bom kuhala sok iz čaja posušenih zelišč. Potem pripravimo še jabolčni sok, ki ga pasteriziramo v omenjenem sodu iz nerjaveče pločevine in to je to. Sprašujem se, koliko časa bom še pripravljala tako veliko zalogo pijače za zimo? Ali bodo otroci v svojih lastnih gnezdih tudi takole kuhali sok? Menim, da bo to odvisno od velikosti njihovih družin. V velikih družinah to pripravljamo sami, sicer bi bankrotirali in se zadušili v kupljeni embalaži. In tako prisegamo tudi na trajnostno gospodinjenje.