Valter osvaja ljubitelje bosanske kuhinje

Pravijo, da je najboljša stvar, kar smo jo podedovali iz nekdanje skupne države - čevapčič.

V začetku naše osamosvojitve smo ga celo prekrstili v mesni svaljek, kar pa ni bila ravno inovativna ideja. Gostje po gostilnah so začeli spraševati, kaj naj bi to bilo in potem so natakarji morali prišepniti: Ja, čevapčič, no, madona! Čevap je čevap in če nismo coca cole preimenovali, zakaj bi njega? Damo prav vsakemu, ki tako misli, ker se ne gre šaliti z avtohtono bosansko specialiteto, ker nam tudi ne bi šlo na smeh, če bi našo prekmursko gibanico zares preimenovali v Over Mura moving pie, kajne? Čevapčiči so doma v vseh balkanskih državah, vendar pravijo, da je najboljši bosanski, torej tisti, ki je doma v Bosni in Hercegovini. Sestavine so kulinarične skrivnosti, dolžine pa so znane. V Bolgariji in Romuniji čevapčič meri 15 centimetrov, v Srbiji 10 in v Bosni 5 centimetrov. Kako je s slovenskimi, pa vam ni treba iti daleč, da bi preverili. Ta čas je najbolj priljubljena gostilna s čevapčiči v Kranju in se imenuje: Das ist Valter! Lokal je v prenovljenih prostorih nekdanje slaščičarne Čebelica na Hujah. Lastnik čevapdžinice je znani in izkušeni kranjski gostilničar Mičo Mikič, lastnik tudi zelo priljubljene gostilnice Mona Liza na Planini. Mikič nam ponuja sarajevske čevapčiče in zraven še vse druge bosanske in srbske dobrote, kot so zeljanica, krompiruša, vešalice, pleskavice, pečene paprike, kajmak, prebranac, baklave … Prejšnji petek pa je podjetni Mikič odprl še enega Valterja v centru Ljubljane. Odzvali smo sem vabilu, zato vas v naši kulinarični prilogi kličemo k roštilju v »osnovni« obliki, s čevapčičem, lepinjo in sesekljano čebulo v glavni vlogi.