Minilo prvih sto dni vlade Roberta Goloba

Golob: spoštljivost v dialogu največji dosežek

Po prvih stotih dneh vlade Roberta Goloba, ki je zaprisegla 1. junija, je predsednik vlade ocenil, da je vlada v tem času s spoštljivostjo v dialogu pokazala, da se da spremeniti politično kulturo. »Pokazali smo, da se da delati drugače, da ni treba ustvarjati razkola, da ni treba ustvarjati kriz in da ni treba postavljati politike nad ljudi ... Spoštljivost je zame temelj in ključen dosežek 100 dni vlade,« je dejal. V vladi kot dosežke izpostavljajo še »premišljeno in ciljano ukrepanje za omilitev draginje«, uresničevanje predvolilnih napovedi z zavzemanjem za krepitev socialne države, javnega zdravstva, s pomočjo prebivalstvu in gospodarstvu v negotovih razmerah. Kot največjo šibkost so navedli nezmožnost ukrepanja ob aktualnih razmerah na Radioteleviziji Slovenija. Golob je ob tem še napovedal, da bodo vztrajali pri reorganizaciji vlade, čeprav bo o noveli zakona o vladi verjetno razpisan referendum.

Potrdili interventni energetski zakon

Državni zbor je v torek po nujnem postopku potrdil interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki bo veljal do konca leta 2025. Zakon temelji na štirih stebrih – zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je eden od temeljnih ciljev interventnega zakona povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov. Vladi zakon dodeljuje pristojnost, da lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naloži izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo. V najhujših kriznih razmerah bi upravljanje in usklajevanje posameznih delov sistema dobil sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles.

Podpis pogodbe s Timtecom

Ministrstvo za obrambo je v sredo s podjetjem Timtec Defense podpisalo pogodbo za izvedbo dveh raziskovalno-razvojnih projektov z brezpilotnimi letali v vrednosti skoraj 900 tisoč evrov. Pogodba vključuje projekt za oborožen kombiniran brezpilotni letalni sistem in projekt za boj proti rojem brezpilotnih letalnih sistemov. Prvi bo trajal predvidoma 15 mesecev, drugi pa 18 mesecev. »V 21. stoletju je zagotovo pomembno, da namenjamo čim več za raziskave in razvoj, če hočemo loviti korak z razvitimi državami. Slovenija ima ogromno znanja in potenciala in to moramo izkoristiti,« je dejal minister za obrambo Marjan Šarec. Večinski lastnik podjetja Timtec Defense Ivo Boscarol je podpis pogodbe opisal kot velik mejnik za slovensko industrijo in za slovensko obrambo. »Veseli me tudi, da začenjamo združevati, kar v Sloveniji imamo – ne samo industrijo, ne samo razvoj, tudi akademsko sfero. Vse te institucije potrebujejo zelo dober kader, in če bomo imeli razvoj na določenem nivoju, bo kader ostajal tukaj in naši mladi, dobri inženirji ne bodo odšli ven.«

Pahor se bo udeležil kraljičinega pogreba

Številnim izrazom sožalj ob smrti britanske kraljice Elizabete II., ki se je poslovila 8. septembra, se je pridružil tudi slovenski državni vrh. V žalno knjigo, odprto na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, so se med drugim podpisali predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon. Golob je med drugim v žalno knjigo zapisal. da je bila kraljica Elizabeta II. velika prijateljica Slovenije, kot voditeljica države pa je »dosledno krepila čut za skupnost, človečnost in sočutje«. Predsednik Pahor pa je med drugim zapisal, da čeprav je vodila Združeno kraljestvo in države Commonwealtha, je »na neki način pripadala vsem na svetu«. Pahor, ki je že čestital novemu britanskemu kralju Karlu III., se bo v ponedeljek udeležil tudi kraljičinega pogreba. V času pogreba, v ponedeljek med 12. in 14. uro, bo zastava pred predsedniško palačo spuščena na pol droga.

Spominska plošča tudi Janši

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je prejšnji teden s spominsko ploščo za njihov obisk v Kijevu kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini zahvalil nekdanjemu slovenskemu premierju Janezu Janši, premierjema Poljske in Češke Mateuszu Morawieckemu in Petru Fiali ter predsedniku poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jaroslawu Kaczynskemu.