Peklenski muzikantje in Fantje izpod Lisce

An flet’n večer in peklenska zabava

Tradicionalni marčevski koncert je v Tržiču ponovno navdušil, Dvorana tržiških olimpijcev pa je tokrat kot glavnega glasbenega gosta gostila Prifarske muzikante. Poklonili so se tudi pokojnemu Francu Ankerstu. Peklenski muzikantje so na Visokem pri Kranju pripravili pravi peklenski »žur«, ki je do potankosti uspel.

Namreč, člani Pe­k­lenskih so se odločili, da v Kulturnem domu na Visokem pripravijo glasbeno zabavo. Ko smo jih povprašali, ali imajo morda poseben razlog zanjo, so smeje odgovorili, da pravzaprav ne. Glasbeni večer so organizirali kot neke vrste uvod v obdobje veselic, ki počasi prihaja. Na odru so se jim kot gostje tokrat pridružili še Fantje izpod Lisce.

Tržič pa An flet'n večer, tradicionalni marčevski ko­ncert, podarja nežnejšemu spolu, ki v tem času praznuje dva praznika: dan žena in pa materinski dan. Tokrat so kot osrednji glasbeni gostje večera nastopili priljubljeni Prifarski muzikanti, ali kot jih večina kliče – Prifarci; na oder so prišli zadnji. Za vezni tekst je ponovno skrbela Saša Pivk Avsec, glasbeni uvod pa so tokrat zaupali simpatičnim Gadom. Za njimi so oder zavzeli Veseli Begunjčani, ki jih publika kar ne bi pustila iz odra; težko pa so v dvorani pričakovali tudi nastop Saše Lendero, ki je na gorenjskih odrih res že dolgo nismo videli in slišali. Saša je poskrbela za poseben, ženski dotik publike in že takoj po prvi pesmi se je s pesmijo in mikrofonom pomešala med obiskovalce. Seveda smo slišali tudi znano Ne grem na kolena.

Preden je nastopila domača Zarja, je prisotne nagovoril še tržiški župan Borut Sajovic, spomnili pa so se tudi pokojnega Franca Akersta in njegovim domačim zaželeli dobrodošlico v Tržiču. Soproga Angelca je bila deležna še manjše pozornosti, šopka cvetja, ki ga je prejela iz županovih rok. Franca svet narodno-zabavne glasbe dobro pozna kot besedilopisca; ljudje se ga spominjajo po njegovih ugankah. Tudi pri nekaterih pesmih, ki smo jih slišali ta večer, najdemo med ustvarjalci njegovo ime. Preden pa so na oder prišli Prifarski muzikanti, je nastopil še ansambel Storžič. Decembra lani so fantje izdali zgoščenko z naslovom Ta nagajivi čas, na kateri najdemo dvanajst pesmi – in med njimi tudi znano in uspešno V Bohin' 'ma d'ž ta mvade. Podnjo se je ravno tako (med drugimi) podpisal pokojni Franc Ankerst. Seveda smo pesem slišali tudi na odru »fletnega« večera v Tržiču.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Žirovnica

Občina Žirovnica je za projekt gradnje kanalizacije na Rodinah na razpisu za neposredne razvojne spodbude pridobila kar 638 tisoč evrov. Začela se je težko pričakovana rekonstrukcija regionalne ceste...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 07:00

Štirikrat oder za zmagovalce

Plesalke in plesalci Blejskega plesnega studia so se pred nekaj dnevi vrnili z evropskega prvenstva v hip-hopu, kjer so v Kalundborgu na Danskem kar štirikrat zasedli oder za zmagovalce. G...

Prosti čas / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 07:00

Vseslovensko brucovanje

BRUC bo tokrat gostil Šank rock, Magnifica & Turbolentzo, Trkaja & Rapostole, Omarja Naberja, Kingstone, Niete, Elvisa Jacksona, Guštija in Polono, The Tide. Ne bodo manjkali tudi elektronski ritmi.

Kultura / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 07:00

V spomin Stanku Šimencu

V Gorenjskem muzeju so v torek pripravili srečanje v spomin na julija preminulega mag. Stanka Šimenca.

Kultura / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 07:00

Portreti ljudi in živali

Tržič - V galeriji Atrij Občine Tržič bo do 21. oktobra na ogled likovna razstava, s katero se v domačem mestu že drugič samostojno predstavlja Marija Blaži – Mici. Po pok...

Prosti čas / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 07:00

Razlaga sanj: Česen

Že od pradavnine je človeka privlačil svet sanj in njihov simbolni jezik.