Zlasti pozimi potrebujejo mir

Letošnja zima je s snegom in nizkimi temperaturami otežila življenje divjadi. Čeprav so živali prilagojene tudi na nizke temperature, pa bo naravna selekcija bistveno večja kot sicer, menijo na Lovski zvezi Slovenije.

Kranj – S sistematičnim krmljenjem divjadi lovci začnejo že v jesenskem času, ki je najpomembnejše obdobje za pridobivanje podkožne tolšče, s pomočjo katere divjad lažje prebrodi hladnejše zimske razmere.

Ne vznemirjajmo divjadi

Kot pojasnjujejo na Lovski zvezi Slovenije, je bila letošnja zima zaradi ekstremne snežne odeje in nizkih temperatur precej težka tudi za divjad, vendarle pa je telesni ustroj živali prilagojen tudi takšnim življenjskim pogojem. Pozitivno pa je k temu vplivalo tudi dejstvo, da sta bila december in januar precej mila in brez snega. »V takšnih situacijah gredo tudi same divje živali iz predelov z visoko snežno odejo v dolino, pogosteje se zadržujejo na spluženih gozdnih cestah, v bližini potokov, kjer na brežinah lažje najdejo hrano ter instinktivno iščejo toplejše, prisojne lege in hrano pod snegom. Seveda pa bo zima letos naredila svoje in naravna selekcija bo bistveno večja. Zato upamo, da minister za kmetijstvo letos temu primerno zmanjšal odstrel,« pojasnjujejo na Lovski zvezi Slovenije.

A izkušnje na terenu so zelo različne. Kot nam je povedal Simon Marn, starešina Lovske družine Tržič, v njihovem lovišču pogina med letošnjo zimo ne beležijo. A vseeno je zimska za divjad posebno težavno obdobje. »V zimskem času, ko zapade sneg, se včasih zgodi, da imamo kakšen deževen dan, ki mu sledijo nizke temperature. Takrat se divjad lahko podhladi, dobi pljučnico in zaradi tega tudi pogine,« pravi Marn, ki seveda deli mnenje lovcev, da živali čim manj vznemirjamo. A številni rekreativci, planinci in drugi obiskovalci narave, ki jih je tudi na območju njihovega lovišča precej, pustijo posledice tudi na živalih. »Neprestano vznemirjanje divjadi ruši njen temeljni bioritem in slabi njeno odpornost, posledica česar je večja občutljivost za bolezni. V skrajnem primeru taka divjad tudi pogine. Vznemirjanje divjadi v zimskem času je zato zanjo najhujša motnja, saj zaradi bega izgubi preveč energije, kar poslabšuje njeno zdravstveno stanje. S tega vidika bi si lovci želeli, da bi divjad imela mir vsaj v nočnem času ter seveda pozimi,« pravi Marn.

Za to, da divjad čim lažje prebrodi zimo, smo torej odgovorni vsi, ne le lovske organizacije, temveč tudi drugi obiskovalci narave. »Živali v takšnih situacijah potrebujejo predvsem mir. Mir pred ljudmi, našimi aktivnostmi (vožnja z motornimi sanmi po zimovališčih divjadi) in tudi našimi ljubljenčki – psi,« še opozarjajo v lovski zvezi.

Živali lahko krmijo le lovci

Po podatkih lovske zveze so sicer lani upravljavke lovišč na več kot sedem tisoč krmiščih porabile več kot 1900 ton krme, pri čemer podatki ne zajemajo lovišč s posebnim namenom.

Živali lahko krmijo le lovci – in še to po posebej predvidenih načrtih. Z napačno krmo namreč lahko povzročimo precej več škode kot koristi. Pozimi tako poteka krmljenje navadnega jelena, muflona in male divjadi (fazanov, poljskih jerebic, poljskih zajcev in rac mlakaric). Krmljenje srnjadi, gamsa in alpskega kozoroga pa razen v izjemnih primerih ni potrebno, zato tudi ni dovoljeno.

Lovci pa skrbijo tudi za to, da je hrana čim bolj raznolika. K temu je prispevala tudi vremenska ujma, ki je to zimo podrla precej dreves v gozdovih in je z gospodarskega vidika napravila precej škode, a podrta drevesa divjadi predstavljajo dobrodošel vir hrane.