Suša pospešila razvoj lubadarja

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju se je v smrekovih gozdovih, ki so oslabljeni zaradi suše, močno namnožil lubadar, glede na vremenske napovedi pa so tudi obeti za naprej slabi. V danih razmerah je neprecenljiva vloga lastnikov gozdov.

Kranj – Kot pojasnjuje dr. Jurij Rozman iz odseka za ukrepe v gozdovih v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, letošnje leto izstopa po zelo visokih temperaturah zraka in majhni količini padavin. Posledica tega je izjemna suša, ki traja že od zime naprej. Že januarja in februarja ni bilo omembe vrednih padavin, brez dežja je bil praktično tudi ves marec. Sušno in vroče vreme se je nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih. Po podatkih Arsa je bila junija temperatura zraka v Sloveniji 3,7 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju 1981–2010, kar uvršča letošnji junij med tri najtoplejše od leta 1961; tudi padavin je bilo manj od dolgoletnega povprečja. Julij je zaznamoval izjemen vročinski val z novimi temperaturnimi rekordi pri 39 stopinjah, tudi padavin je bilo malo.

Drevesa so v stresu

»Drevesa so zaradi visokih temperatur in suše v stresu, so manj vitalna in zato tudi manj odporna proti insektom in glivam. Za smreko predstavlja največjo nevarnost namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja, za listavce pa bolezni (glive). Visoke temperature vplivajo tudi na hitrejši razvoj žuželk, tako je na primer razvoj ene generacije osmerozobega smrekovega lubadarja pri 30 stopinjah Celzija še enkrat hitrejši kot pri 20 stopinjah, kar pomeni dvakrat manj dni oziroma namnožitev dvakrat več generacij. Za njegov razvoj je temperatura 30 stopinj najbolj optimalna,« pravi dr. Jurij Rozman.

Julija močan napad lubadarja

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos do 28. julija zaradi podlubnikov označili za posek 13.344 kubičnih metrov smreke, kar je bilo 123 odstotkov več glede na odkazilo v enakem lanskem obdobju. Zelo močan napad so beležili v juliju, ko so v obdobju od 1. do 28. julija označili za posek 8466 kubičnih metrov lubadark. »Gre za izredno hitro, eksponentno rast, kakršni smo bili na primer priča v letih 1998 in 2015,« ugotavlja dr. Jurij Rozman in dodaja, da so lastniki letos posekali in spravili iz gozda že 7529 kubičnih metrov lubadark. Doslej so sanirali vsa žarišča, ki so jim ostala od lani, in vsa, ki so se pojavila do konca junija, posek drevja na kasneje odkritih žariščih pa še poteka.

Največje povečanje v Selški dolini

V primerjavi s preteklim letom beležijo največje povečanje v Selški dolini, velik porast je na Kranjskem in Sorškem polju, veliko lubadarja pa je tudi na Jezerskem. Največji porast so doslej zaznali v nižje ležečih gozdovih, temu običajno v dveh do treh tednih sledi še povišanje v višjih legah, tako da v kratkem pričakujejo težave na celotnem območju. Suša je najhujša na prodnatih tleh Kranjskega in Sorškega polja, na prisojnih legah in na kamnitih tleh, kritična pa so predvsem območja, ki so jih v preteklosti prizadeli snegolom, vetrolom, požari ter žarišča lubadarja.

Tudi obeti za naprej so slabi. Smreka je v močnem sušnem stresu, podlubniki so se že močno namnožili, glede na vremenske napovedi pa se bodo visoke temperature in suša še nadaljevale. »V nadaljevanju leta lahko pričakujemo vedno več žarišč in vedno večja žarišča, pričakujemo jih lahko povsod, od nižin do zgornje gozdne meje,« pravi dr. Rozman.

Lastniki naj takoj ukrepajo

V danih razmerah je neprecenljiva vloga lastnikov gozdov. Za omejevanje širjenja podlubnikov je najučinkovitejši ukrep hitro, pravočasno odkritje napadenega drevja in sanacija žarišč, to je posek, spravilo in odvoz napadenih sortimentov iz gozda na lokacijo, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov (na žago z lupilno linijo). Lastniki naj redno, vsak teden, pregledajo svoje gozdove, o morebitnem odkritju žarišča lubadarja obvestijo revirnega gozdarja in takoj, ne da čakajo na odločbo, začnejo sanitarno sečnjo.