Pravi čas za pravega (2)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 24. oktober 2012 / 06:00

Čeravno letos pravega kostanja ni ravno na pretek, se ga na jesenskem sprehodu vendarle da nekaj nametati v košarico.

Seveda pa je potrebnega malce več časa, obilica dobre volje in misel na to, kako si ga bomo ob večerih v prijetni družni privoščili vsaj za občutek, da je res jesen. Če smo bolj sladkosnedne sorte, si z njega raje pripravimo slastno torto, če želimo živeti bolj zdravo, pa morebiti kostanjevo kremno juho s korenčkom ali žajbljem …

O zdravilnih učinkih pravega kostanja (Castanea sativa) smo nekaj malega povedali že prejšnjikrat, tokrat bomo to dopolnili in se na koncu posvetili še njegovi pripravi.

Modrosti sv. Hildegarde

Sveta Hildegarda je močno verjela v zdravilne učinke pravega kostanja. Zoper putiko, revmo, artrozo in pretirano vzkipljivosti je svetovala kostanjeve parne kopeli, savne. Pravi kostanj naj bi dobro del tudi pri motnjah koncentracije v glavi in Alzheimerjevi bolezni. Pri bolečinah pri srcu, vnetju srčne mišice, zmanjšanih telesnih sposobnostih in depresijah moramo po njenem uživati surov kostanj. Pri bolečinah v jetrih in slabi krvni sliki zdrobimo kostanj in ga damo v med. Dva meseca jemljemo dvakrat na dan po dve jedilni žlici tega medu. Ob bolečinah v vranici naj bi se obnesel pečen, pri bolečinah v želodcu pa kuhan kostanj.

Za sladek sen in sijočo kožo

Naše babice so pred spanjem rade pojedle kakšen kostanj, saj naj bi po njem lažje zaspale. Da to ni iz trte zvito, potrjuje podatek, da visoka vsebnost vitamina B v kostanju deluje blagodejno na živčni sistem in pomirja. Kožne težave so svoj čas odpravljali tudi z zmesjo kostanjeve moke in vode, ki so jo nanesli na obolelo mesto. V med vloženo sadje naj bi koristilo ljudem, ki imajo težave z jetri. Ker je bogat s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, naj bi bil primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.

Kostanj je in bo

Na naših tleh je imel pravi kostanj v preteklosti pomembno vlogo pri prehrani ljudi v jesenskem in zimskem času. Iz njega so pripravljali številne jedi, ki pa so danes večinoma pozabljene. Vse bolj pa se tudi pri nas uveljavljajo številne novodobne in atraktivne recepture za pripravo kostanja. Ker sem prepričana, da že dodobra poznate osnovno pripravo kostanja – peko kostanja na odprtem ognju, na štedilniku in v pečici ter seveda kuhanje kostanja, se tudi mi tokrat posvetimo bolj prefinjenemu receptu, če se lahko tako izrazim.

Kostanjeva juha z žajbljem

Zeliščarji ne moremo brez zelišč, zato jih, če je le možno, podtaknemo v sleherno jed. Privoščimo si tokrat kostanjevo juho z žajbljem. Dve sesekljani čebuli in 250 gramov olupljenega kuhanega kostanja pražimo na maslu pet minut. Prilijemo 200 mililitrov brusničnega soka, liter juhe in štiri sesekljane žajbljeve liste. Kuhamo pol ure, nato juho pretlačimo ali zmeljemo s paličnim mešalnikom in začinimo s soljo in poprom. Na pol stepimo še 100 gramov smetane in jo vmešajmo v juho. Juho lahko okrasimo z brusnicami oziroma poljubno po lastni želji.

Saj bi vam postregli tudi z receptom za kostanjevo torto, ki ji ni para, ampak za to nam je zmanjkalo prostora. Sicer pa se spletne strani kar šibijo pod težo tovrstnih receptur in ne dvomim, da se boste zlahka znašli, če vam bo padel sladkor.