Koruzni labirint tudi v Kranju

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 20. julij 2022 / 11:30

Obiskali smo koruzni labirint, ki so ga letos prvič postavili tudi v Kranju. Prvi koruzni labirint je nastal pred petimi leti na Štajerskem kot projekt aktivnega preživljanja prostega časa v naravi.

Kranj – Letošnje poletje si lahko tudi Kranjčani (in seveda tudi drugi) popestrijo z obiskom koruznega labirinta, ki so ga postavili na Zlatem polju za vrtnim centrom Kalia. Gre za zabavno–poučni tematski park na pet hektarjev velikem koruznem polju. »Labirint mora biti dovolj velik, da se v njem lahko tudi izgubiš, kar je glavni cilj vsakega labirinta,« pravi Nataša Drozg, vodja projekta pri mariborskem zavodu V naravo, v katerem spodbujajo preživljanje prostega časa v naravi. Labirint bo odprt predvidoma do sredine septembra, ko bo koruza dozorela in jo bodo poželi.

Prvi koruzni labirint je nastal v Mariboru pred petimi leti kot projekt Dan brez tablice in pametnega telefona, s katerim so otroke pa tudi odrasle, ki imamo enako težavo, vabili, da se dogodivščin lotijo v naravi, in ne doma za računalnikom ali pa v nakupovalnih središčih. »Projekt je zelo uspel in je v naslednjih letih zelo zaživel. Letos smo od 9. julija prvič tudi v Kranju in moram reči, da je bil dosedanji odziv zelo dober. Obiskovalci so zelo navdušeni, saj gre za nekaj novega na tem koncu Slovenije,« pove Drozgova. Najpogostejši obiskovalci so seveda družine.

Dvanajst postaj znanih, tri skrite

V kranjskem labirintu je petnajst postaj, po katerih se obiskovalci lahko orientirajo z zemljevidom, cilj pa je poiskati čim več teh postaj. Lokacije dvanajstih postaj so na zemljevidu označene, tri pa so skrite za dodaten izziv. »Vsaka postaja ima vsebino, nekatere so poučne, druge pa zabavne – od miselnih iger in ugank do nalog spretnosti. Naloge se po težavnosti razlikujejo, vsekakor pa niso zelo preproste, tako da niso za čisto majhne otroke. Prvič zato, ker je treba veliko prehoditi – poti je za skoraj štiri kilometre, drugič pa so tudi naloge zahtevne, kar običajno v družinah z otroki različnih starosti rešijo tako, da mlajši iščejo postaje, večji otroci ali starši pa rešujejo naloge. Naša filozofija namreč je, da se morajo imeti dobro v labirintu tudi starši,« pravi Drozgova. Povprečen čas, ki ga družina porabi v koruznem labirintu, je sicer ura in pol. »Vse je odvisno od časa, ki ga imajo obiskovalci na razpolago za prehoditi labirint. Nekateri vztrajajo na postajah, dokler naloge ne rešijo, drugi, ki se jim bolj mudi, hitro obupajo.«

Bistvo labirinta je izgubljanje

Kot pravi Drozgova, je labirint zabaven predvsem zato, ker se med iskanjem postaj v njem lahko tudi 'izgubiš'. Pa se je kdo v prekletih petih letih že tudi zares izgubil? »Med obiskovalci takega primera še nismo imeli. Včasih sicer pride do manjše panike, ampak nič hujšega. Sicer pa nas ob takih trenutkih lahko pokličejo po telefonu, da jim pomagamo. Iskanje tudi ni tako zahtevno, saj se slišijo glasovi,« odgovarja. Se pa je zato že povsem zares izgubil snemalec med snemanjem prispevka za televizijo. »Nekaj časa je snemal med vzvratno hojo. Ko se je ustavil, pa ni znal več oceniti, koliko poti je prehodil. A smo ga našli, tako kot smo prvo leto našli tudi delavca, ki je kosil poti v labirintu. Vztrajno je trdil, da ne potrebuje zemljevida, na koncu pa nas je poklical, da se je izgubil. Ko smo prišli do njega, je bil peš in ni znal povedati, kje je pustil svoj mali traktor, tako da smo morali poiskati še vozilo.«

Nekajkrat na sezono odprejo tudi nočni labirint, kar je še posebej zanimiva dogodivščina. Obiskovalci si svetijo z naglavnimi lučkami, v labirintu pa jih pričakajo tudi nenapovedani gosti, da jim hojo po labirintu še dodatno popestrijo.

Labirint s čebeljo tematiko

Koruzni labirint so letos znova postavili tudi v Mariboru, načrtujejo pa ga še v Šentrupertu. Lani so ga na primer odprli tudi na Mengeškem polju. »Koruzni labirint je vsako leto na drugem mestu, saj koruza kolobari, z njo pa tudi mi,« razloži sogovornica. Vsako leto pa menjajo tudi oblike labirintov in vsebine postaj. Pri načrtovanju oblik sodelujejo s fakulteto za arhitekturo. Labirint v Kranju ima čebeljo tematiko v počastitev kranjske čebele. »Poleg tega se Kranj letos poteguje tudi za naziv čebelam prijazno mesto,« pojasnjuje Drozgova.

Koruzni labirinti so se sicer najprej pojavili v ZDA. »Tudi v Sloveniji so imeli že pred leti manjši koruzni labirint. Te ideje smo nekako združili in dogodivščino izgubljanja po labirintu povezali še s poučnimi vsebinami. Na slednje so tudi najboljši odzivi, starši so presenečeni, koliko otroci in tudi sami odnesejo od obiska labirinta,« še pove Drozgova.