Vsako rojstvo ti da nov zagon

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. maj 2022 / 14:34

V Sloveniji smo več kot 230-letno tradicijo izobraževanja babic prekinili leta 1984 in ga šele leta 1996 ponovno uvedli na visokošolskem nivoju. Nujno moramo okrepiti delovanje babic na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pravi predsednica Sekcije medicinskih sester in babic Slovenije Saša Matko, ki podpira tudi ureditev t. i. babiških hiš.

»V Sloveniji bi morali biti na delovanje babic ponosni, saj je bila prva babiška šola v Evropi ustanovljena leta 1753 v Ljubljani, pouk pa je potekal v slovenskem jeziku. Slovenske babice so že leta 1919 ustanovile Društvo diplomiranih babic in so bile pred stotimi leti zelo napredne in izredno predane svojemu poklicu. Pomemben vpliv babištva na slovenski narod kaže tudi dejstvo, da je babištvo poleg jasličarstva in peke potic od decembra 2021 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, babištvo je nominirano tudi za Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: znanja, veščine in prakse,« je ob nedavnem mednarodnem dnevu babic spomnila Saša Matko, diplomirana babica in vodja porodnega bloka v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, tudi predsednica Sekcije medicinskih sester in babic Slovenije.

V Sloveniji smo več kot 230-letno tradicijo izobraževanja babic prekinili leta 1984 in ga šele leta 1996 ponovno uvedli na visokošolskem nivoju. »Babice se danes lahko izobražujejo zgolj na eni fakulteti v državi, ki letno vpisuje samo trideset babic. Zaradi majhnega števila vpisnih mest število babic komaj zadostuje zgolj potrebam porodnega bloka. V okviru napisanih in sprejetih kompetenc pa z gotovostjo lahko trdimo, da je področje delovanja babic tudi primarno zdravstveno varstvo, področje ginekologije, neonatologije, patronažnega varstva in zdraviliške dejavnosti. Priznavanje babištva kot avtonomne profesije omogoča babicam strokovni razvoj in razvijanje kompetenc, ženskam, otrokom in njihovim družinam pa celostno oskrbo. Nujno moramo zato okrepiti delovanje babic na vseh ravneh zdravstvenega varstva, babice pa se morajo zavedati samostojne vloge in v okviru sprejetih kompetenc prevzemati odgovornost za opravljeno delo,« je poudarila Saša Matko in opozorila, da le nekaj zdravstvenih domov in bolnišnic pri nas omogoča babicam vodenje zdrave nosečnice (pet preventivnih pregledov), kar po njenem vodi v neenakost pri obravnavi žensk. »Smiselno bi bilo podpreti tudi ureditev t. i. babiških hiš, v katerih bi delovale izkušene babice.« Kot je dodala, bi bilo smiselno delovanje babic okrepiti v poporodnem obdobju in jih vključiti v delo na terenu, dodati tri poporodne obiske v prvih dneh po odpustu matere in novorojenca iz porodnišnice. »Še danes smo babice tiste, ki jim v očeh družbe priznavajo pomembnost, pa vendar je prav, da se jim nekatere aktivnosti vrnejo, kot jim narekujejo njihove poklicne kompetence. Prav je, da se v Sloveniji zavemo, da je babiški poklic samostojno reguliran poklic, enakopraven vsem ostalim poklicem v zdravstvu in njegov nepogrešljiv del.«

Letos je stoletnica Mednarodne babiške zveze, in namesto da bi praznovale svoj dan samo 5. maja, bodo njihove aktivnosti zaznamovale vse leto 2022.