Za mlade se je vredno truditi

Prejšnji teden je jabolko navdiha za sistematično delo z mladimi športnimi talenti in za spodbujanje razvoja tekmovalcev in tekmovalk na športnem in izobraževalnem področju prejel Državni panožni nordijski center Kranj, ki sta ga ustanovili Gimnazija Franceta Prešerna Kranj in Smučarska zveza Slovenije. Kako graditi kariero vrhunskega športnika in hkrati pridobiti kakovostno splošno izobrazbo, sva se pogovarjali z ravnateljico Gimnazije Franceta Prešerna Kranj Mirjam Bizjak.

Kranj in vaša gimnazija že vrsto let slovita po tem, da športniki ob treningih  in tekmovanjih uspešno zaključijo šolanje. Poleg naklonjenosti športnikov in njihovih staršev ste za inovativni vzgojno-izobraževalni sistem prejeli vrsto pohval in priznanj, sedaj tudi jabolko navdiha. Kaj vam ta priznanja pomenijo?

Že zelo dolgo si na naši šoli prizadevamo navduševati dijake, da skušajo biti uspešni na različnih področjih, ne samo v šoli. Da razvijajo svoje talente. Splet okoliščin je nanesel, da je ta naša usmeritev najprej začela kazati rezultate na področju športa. Kljub temu da bo šport pri nas vedno igral zelo pomembno vlogo in da bomo sistem dela s športniki še naprej razvijali in ga izboljševali, pa si tudi za druge naše dijake želimo, da bi našli svojo zvezdo in ji sledili. Morebiti je to v današnjih negotovih časih še toliko pomembnejše, saj se predvsem mladi srečujejo z mnogo stiskami. To in druga priznanja nam torej pomenijo predvsem potrditev, da smo na pravi poti in da se je za mlade še kako vredno kar najbolj potruditi.

Včasih je težko graditi kariero vrhunskega športnika in hkrati pridobiti izobrazbo. Kako ste se temu prilagodili na šoli in kakšni so bili največji izzivi?

Vrhunski športniki, ki izjemno veliko prispevajo k ugledu naroda in njegove identitete, morajo imeti možnosti, da se izobražujejo in da bodo po končani športni poti še naprej uspešni. Gimnazijska oziroma srednješolska leta so tista, ko se njihova športna pot začne strmo vzpenjati ali pa se popolnoma ustavi, če ni prave podpore in razumevanja. Pri nas vsakega dijaka, pa ne samo športnika, obravnavamo osebno. Nihče ni številka in vsakomur v neki dani situaciji skušamo omogočiti tisto, kar mu bo v pomoč, a po drugi strani ne v potuho. To pomeni, da vedno vsi ne potrebujejo enakih prilagoditev in pomoči in ne v enakem obsegu. Na ta način z ustrezno organizacijo zmoremo pomagati vsem dijakom, tudi glasbenikom, nadarjenim, bolnim …

Gotovo se delu s športniki  morajo prilagajati tudi profesorji. Je to težko, kakšne so vaše izkušnje?

Prilagajanje nikoli ni lahko, še posebno ne na začetku. A gradnjo kolektiva v to smer je začela že upokojena ravnateljica nekdanje Ekonomske šole Kranj Marija Simčič, ki je že pred več desetletji začela spodbujati in navduševati kolektiv za tako delo in v tej smeri tudi kadrovala. Sama zadnjih deset let, kolikor vodim šolo, to počnem zelo intenzivno še naprej in tako z učiteljskim zborom večinoma nimamo nobenih težav. Mnogi izmed učiteljev so tudi osebno zelo angažirani in ves čas spremljajo svoje dijake ter jih še dodatno spodbujajo.

Vemo, da se po vas zgledujejo v nekaterih evropskih državah, celo v Ameriki in na Kitajskem. Kakšno je vaše mednarodno sodelovanje?

Vsako leto na šolo prejmemo nekaj prošenj za vpis iz tujine, saj smo predvsem na področju dela s športniki znani tudi po vsem svetu. Tako smo že imeli dijake iz Rusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ... Jezik je seveda ovira, vsi dijaki se morajo naučiti slovensko in tudi maturo opraviti v slovenskem jeziku, saj nimamo nobenega mednarodnega oddelka. Na šolo pogosto prihaja tudi mednarodne delegacije, da jim predstavljamo naš način dela s športniki in seveda tudi edinstveni sistem delovanja Državnega panožnega nordijskega centra, ki je plod našega sodelovanja s Smučarsko zvezo Slovenije. Impresionirani so nad našim delom in nad tem, koliko izjemnih športnikov premore vzgojiti dvomilijonski narod.

Kdo je najbolj zaslužen, da se je vse skupaj sploh začelo in da ste si zaslužili tudi jabolko navdiha?

Ena izmed najzaslužnejših oseb, da smo s ponosom prevzeli jabolko navdiha, je že omenjena nekdanja ravnateljica takrat še Ekonomske šole Kranj Marija Simčič. Njena vizija in neverjetna vztrajnost je doprinesli, da smo se v Kranju na Zlatem polju vselili v novo, moderno šolo, velik pa je bil tudi njen doprinos pri organizaciji Državnega panožnega nordijskega centra (DPNC) in skakalnice Bauhenk pod Šmarjetno goro. DPNC, če poenostavim, deluje tako, da je na eni strani selekcija izbranih mladih športnikov, ki imajo med seboj dovolj dobro konkurenco, da se ves čas trudijo biti še boljši in tako zagotavljajo stalen dotok novih talentov in vrhunskih rezultatov v svetovnem merilu. Krono njih smo nedavno videli in občutili v Planici. Vzporedno s prej omenjeno selekcijo športnikov pa seveda deluje tudi šola. Ta dijakom zagotavlja kar se da kvalitetno podporo pri njihovem izobraževanju in je vezni člen med dijaki, trenerji, starši … Brez tega izjemnega sodelovanja, ki ga v zadnjem času skušajo posnemati tudi druge športne panoge doma in v tujini, rezultati še zdaleč ne bi bili tako impozantni. Mnogokatera kariera bi se namreč predčasno prekinila, saj je konec koncev izobrazba temeljnega pomena za vsakega mladega človeka.

Ponosni ste na številne dijake športnike. Kakšni pa so trendi?

Na naši gimnaziji se je šolalo kar pet dobitnikov olimpijskih odličij: Nika Križnar, Primož Roglič, Peter Prevc, Žan Košir in Vesna Fabjan. Ob njih pa tudi številni drugi športniki: Anže Lanišek, Žiga Jelar, Anamarija Lampič, Domen Prevc, Jaka Hvala, Maja Vtič, Štefan Hadalin, Alex Cisar, Peter John Stevens in mnogi drugi. Prav tako so bili naši dijaki nekdanji športniki, danes pa izvrstni trenerji Robert Hrgota, Gašper Vodan, Gašper Berlot, Matevž Šparovec, Grega Žemlja … Trenutno imamo na šoli skoraj 600 dijakov in od tega 250 športnikov iz 22 panog. Trendi za naprej so podobni. Kar je pri vsej zgodbi najbolj pozitivno, je naša vizija, da tisto, kar smo se skupaj s športniki skozi desetletja učili, nadgradimo z enako podporo dijakom, ki imajo svoje cilje na drugih področjih, kot sta npr. kultura in znanost.