Žan Kalan je ob odprtju prostorov KŠŠ in MMC Pulsar od predsednika Janeza Bernika prejel simbolično darilo za zasluge pri prenovi. (Foto: PMB)

Stripi, bruci in Pankrti

Jesen je škofjeloški mladini postregla z vrsto dogodkov. Najbolj odmevno je bilo zagotovo brucovanje domačega študentskega kluba.

V mesecu, ko se uradno začnejo predavanja na fakultetah, so škofjeloški študenti najprej razveselili z odprtjem prenovljenih prostorov KŠŠ in MMC Pulsar. Prenova je potekala nekaj dlje, kot so predvidevali, a na koncu so po dobrem letu in številnih vloženih prostovoljnih urah njegovih dolgoletnih članov prostore odprli za javno uporabo.

Na nasprotni strani klubskega dvorišča pa je isti mesec Atelje Clobb gostil Iztoka Sitarja, enega izmed štirih uradnih profesionalnih striparjev pri nas, znanega po seriji stripov Bučmanovi, erotičnih stripih in karikaturah, napisal pa je tudi knjigo Zgodovina slovenskega stripa.

Predstavil je tehnike in zvrsti stripa, na predavanju v Ostrigi pa je spregovoril tudi o drugih odmevnejših slovenskih striparjih vseh generacij ter težavah, s katerimi se soočajo danes. Sitar pravi, da se s stripom tudi v Sloveniji da preživljati, visoko pa se prileze le z odlično risbo in vsebino.

Da večeri niso bili zgolj kulturne narave, je konec meseca poskrbelo tradicionalno brucovanje. Ker je bilo zadnje čase v medijih precej govora o vojaških patriah in Karlu Erjavcu, so se študenti odločili, da bo letošnja tema njihovega brucovanja vojaško obarvana. Seveda bolj za šalo, kot zares. Tako je bila tema letošnjega brucovanja Za domovino s Patrio naprej!

Bruci (letos jih je bilo kar 56) so morali za uspešno opravljen krst z ročno izdelanimi patriami opraviti s poligonom, imeli so preizkus hitrosti, merjenje dometa izstrelkov in izvedli so napad na sovražnikovo taborišče. Na koncu je bil Mestni trg v Škofji Loki (za tiste z nekaj domišljije) videti kot pravo bojišče, po končani akciji pa eno samo veliko smetišče in opustošenje. Organizatorji brucovanja so ga po hitrem postopku očistili, bruce pa prepeljali v Ostrigo. Tam se je večer nadaljeval na letnem prizorišču s koncertom skupin Opet in Pankrti. Prvi so obiskovalce dobro ogreli z nostalgičnim jugo rockom, večina pa je težko pričakovala nastop znanih Pankrtov, ki so s polno paro igrali komade za komadom in držali vzdušje pokonci vse do zadnjega. Njihov frontman Pero Lovšin pravi, da ima sedaj več energije, kot jo je imel včasih.

Ostrigin vrt že dolgo ni bil tako poln, česar so se predvsem razveselili v vodstvu kluba, bližnji prebivalci pa so zadnje čase žal zaradi tovrstnega hrupa vedno bolj nezadovoljni.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / / 07:00

Za medgeneracijski center enajst milijonov evrov

Začetek gradnje medgeneracijskega centra se je premaknil še za nekaj mesecev.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 17:24

Pokal znova specialni enoti policije

Na območju Gorenjske, predvsem Triglavskega narodnega parka, je že 29. leto zapored potekalo tradicionalno športno tekmovanje Pohod razuma, volje in moči – Brajnikov memorial.

Kultura / / 17:22

Najboljša igra v filmu Leilini bratje

S podelitvijo nagrad najboljšim igralskim dosežkom se je v soboto zaključil letošnji Kranjski igralski filmski festival Krafft.

Jesenice / / 17:20

Pohod na Golico

Jesenice – Občina Jesenice v sodelovanju s Planinskim društvom Jesenice v nedeljo, na dan državnosti, organizira 14. pohod na Golico. Udeleženci se bodo na pot podali med 8. do 10. uro od...

Škofja Loka / / 17:18

Veleposlaniki znova v Škofji Loki

Škofja Loka – Tudi v času vojne v Evropi ostaja Škofja Loka gostoljubno, solidarno in mednarodno odprto mesto. To je bilo znova čutiti minuli četrtek, ko so se veleposlanice in veleposlani...

Zanimivosti / / 17:17

Humanitarnost tudi priložnost za podjetja

Sodelovanje pri humanitarni pomoči za podjetja ne predstavlja le možnosti za krepitev družbene odgovornosti, temveč tudi priložnost za širitev na tuje trge.