Zakona proti finančni krizi

Državni zbor je na torkovem nadaljevanju izredne seje sprejel predloga novel zakonov o javnih financah in bančništvu, s katerima se bo država bojevala proti finančni krizi.

Ljubljana – Svetovna finančna kriza zahteva takojšnje ukrepe, tudi v Sloveniji. Poslanci so tako soglasno podprli novelo zakona o bančništvu, ki do konca leta 2010 zagotavlja neomejeno jamstvo države za bančne vloge. To je dobro ne le zaradi zaupanja vlagateljev, pač pa tudi zaradi zagotavljanja konkurenčnosti bank s sedežem v Sloveniji. Podprli so tudi novelo zakona o javnih financah, ki zaradi svetovne bančne krize začasno uvaja dodatno zadolževanje in izdajanje poroštev države. Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je v ponedeljek odločil, da bodo določbe novele zakona veljale do konca leta 2010, skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Križaničem pa je predlagala, da se podaljšanemu obdobju veljavnosti prilagodi tudi skupna višina zneska glavnic, do katerega lahko država izda poroštva. Skupna višina, do katere država lahko izda poroštvo, je 12 milijard evrov glavnic in ne le prvotno predlaganih osem.

Poslanci so razpravljali tudi o spremembah zakona o vladi, po katerem bi seznam ministrov razširili še z ministrom za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predlog sprememb zakona o vladi so predložili na podlagi leta 2006 sprejetega zakona o odnosih države s Slovenci zunaj njenih meja. Ta je namreč določil, da je urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu centralni organ državne uprave za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Slovenijo in Slovenci po svetu, vodi pa ga minister brez listnice. Predlagana sprememba določa, da ima vlada poleg drugih ministrstev tudi ministra brez listnice za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Potem ko je mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor uskladil sestavo svoje ministrske ekipe s koalicijskimi partnericami, je za ministra za Slovence po svetu predlagal akademika Boštjana Žekša. Na izredni seji so v torek razpravljali tudi o spremembah zakona o poslancih, s katerim bi na seznam funkcionarjev, ki se imajo pravico vrniti v poslanske klopi, dodali še generalnega sekretarja vlade. Toda po dopolnilu opozicije, ki ga je podprla večina poslancev, so tega izvzeli iz skupine funkcionarjev, ki jim mandat miruje. Opozicijski poslanci (med njimi Branko Grims, SDS, so očitali, da je takšna določba pisana na kožo enemu samemu ambicioznemu človeku, Milanu M. Cviklu.