Liki živali in ljudi v lesu

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: GG Plus / petek, 14. november 2008 / 06:00

Pod slemenom v Križah živita zanimiva soseda. Tretje leto ju druži rezbarstvo, ki je njun najljubši konjiček. Svoje izdelke predstavljata na razstavi trzinskih rezbarjev v Tržiču. Peter Guček in Ivan Zaplotnik, rezbarja

Križe – V galeriji Atrij Občine Tržič so 23. oktobra odprli likovno razstavo z naslovom Med trzinskimi rezbarji. Tam se predstavljajo člani rezbarske sekcije Turističnega društva Kanja iz Trzina, ki deluje od leta 2001. Danes povezuje več kot trideset rezbarjev. Srečujejo se v Osnovni šoli Trzin, kjer je ustvarjanje zakrito očem javnosti. Na več prireditvah nastajajo umetnine tudi pred opazovalci. Vsako leto imajo rezbarsko delavnico v gradu Jablje, dela pa predstavijo v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. V Tržiču bodo do 25. novembra na ogled dela, ki so jih ustvarili Marijan Vodnik iz Domžal, zakonca Janez in Slavka Jarc iz Prevoj ter Peter Guček in Ivan Zaplotnik iz Križev.

»Sprva sem razmišljal o samostojni razstavi, a je razstavni prostor dovolj velik za več avtorjev. Z Jarcem, ki me je veliko naučil o rezbarstvu, pogosto ustvarjava skupaj. Moj sosed Ivan je bil za to, da povabiva še Jarčevo ženo in mentorja Vodnika. Naš namen je, da Tržičanom predstavimo manj znano dejavnost od slikarstva ali fotografije. Predsednica društva Jožica Valenčak je menila, da bi tako lahko pridobili še kakšnega navdušenca za rezbarstvo. Pri postavitvi razstave nam je pomagal kustos Tržiškega muzeja Aljaž Pogačnik. Naš trud ni bil zaman, saj so bili dosedanji odzivi obiskovalcev pozitivni,« je povedal Peter Guček, ki je razstavil reliefe z živalskimi in drugimi motivi.

»Ljubezen do narave me spremlja že od otroštva. V osnovni šoli sem dobro risal. Tega talenta nisem razvijal, ker sem se izučil za orodjarja. Po štirih desetletjih dela v kranjski Iskri sem se leta 2004 upokojil. Vedno sem želel, da bi ta čas aktivno preživljal in si našel konjiček za dušo. To se je uresničilo leta 2006, ko sva z Ivanom izvedela za rezbarski krožek v Trzinu. Sam nisem imel pojma o lesu in dletih. Vseeno mi je uspelo izrezljati cvet planike v lipovem lesu. Ob prvem izdelku sem se navdušil za rezbarstvo. Nadaljeval sem z liki živali, predvsem jelenov, kozorogov in konjev. Zadnji čas imam rad izdelke iz starih štorov in korenin, ki jih najdem v gozdu. Začel sem izdelovati tudi lesene figure za jaslice. Naslednji korak bodo kipi, najprej divji petelin iz orehovega lesa. Za globoke reliefe največ uporabljam les lipe, divje hruške in črne jelše. Doma se je nabralo kar precej izdelkov. Ker imam veliko lovskih motivov, razmišljam tudi o samostojni razstavi za lovce,« je povedal 62-letni rezbar.

Pohorski kmet in umetnik

Petrov sosed izhaja iz Ribnice na Pohorju, kjer je preživljal mladost na kmetiji pri Zolerju. Oče Janez in ded Gotfrid sta ga učila kmečkih opravil in rokodelskih spretnosti. Les in izdelovanje uporabnih predmetov sta mu bila blizu že v mladosti. Vseeno je postal strojni tehnik in pozneje strojni inženir. Svoje poklicno znanje je razdajal v kranjski Iskri in tržiškem Peku. Bil je samostojni podjetnik, sedaj pa se vrača v pohorske gozdove kot gozdar. Kljub delovnim in družinskim obveznostim najde čas za svoje konjičke. Eden od njih je tudi ročno oblikovanje v lesu.

»Že kot otrok sem občudoval rezljano pohištvo, ure, jaslice in druge lesene predmete. Pred šestimi leti sem kupil orodje za rezbarjenje. Iskal sem možnost za izobraževanje in jo našel v Trzinu. Tam sem spoznal člane sekcije, ki so se odločili za razne načine oblikovanja lesa. Sam sem se usmeril v uporabne izdelke. Veliko je ročno izdelanih posod in podstavkov za lovske trofeje. Rad oblikujem tudi kipe in reliefe. Delam zase in za prijatelje, ki spoštujejo moje izdelke. V vsakem je vsaj petdeset ali več ur vztrajnega rezbarjenja. Pri ustvarjanju mi je glavni vzornik naš mentor Vodnik, ki je izredno ustvarjalen in inovativen. Doslej sem sodeloval na več sejemskih delavnicah in Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Razstava v Tržiču je moja prva. Nerad se izpostavljam, a vseeno mi je v zadovoljstvo, da lahko pokažem svoja dela drugim,« je zaupal 57-letni Ivan Zaplotnik, v katerem še vedno utripa pohorsko srce. To potrjuje eden razstavljenih izdelkov, bradati Orčnik z Zolerjeve kmetije. Njemu delajo družbo Kristusova glava, ženski torzo, skleda in podstavek za trofeje.

Če boste obiskali tržiško razstavo, vas bo gotovo očarala. Kustos Pogačnik v svoji oceni Gučkovih del ugotavlja, da mu kljub kratkemu ukvarjanju z rezbarstvom uspe nadeti reliefni plastiki videz oblega telesa. Poleg jasnih oblik njegovi reliefi vsebujejo zanimivo površinsko obdelavo. Pri Zaplotniku so rezbarske stvaritve združene s premišljenim izgrajevanjem plemenitega kosa lesa. Les mu omogoča uresničitev osebnega idejnega bogastva, asociacij in spominov.