V pričakovanju sprememb zakona o dohodnini

Državni zbor naj bi danes, v petek, na izredni seji odločal o spremembah zakona o dohodnini.

Po vladnih načrtih naj bi spremembe zakona sprejeli že lani in jih uveljavili 1. januarja letos. To se ni zgodilo. Stranka Levica je glede sprememb zakona predlagala posvetovalni referendum, a je potlej, ko je vlada kot možni datum za izvedbo referenduma predlagala 24. april, hkrati z državnozborskimi volitvami, predlog umaknila. Medtem ko opozicija nasprotuje predlagani spremembi zakona, češ da bi sprejetje zakona zmanjšalo proračunske prihodke in ogrozilo javne finance, pa v koaliciji poudarjajo, da bi zvišanje splošne olajšave vsem prineslo višje neto plače. V stranki NSi so se celo odločili za akcijo Višje plače za vse, v okviru katere zbirajo podpise v podporo zakonu.

Odločitev o spremembah zakona bo predvidoma padla danes. Po predlaganem zakonu naj bi splošno olajšavo do leta 2025 zvišali s sedanjih 3500 na 7500 evrov, kar naj bi dosegli tako, da bi jo vsako leto zvišali za tisoč evrov, s čimer bi se neto plače zvišale vsem. Ponovno naj bi uvedli usklajevanje olajšav in neto davčnih osnov s koeficientom rasti cen. Pri lestvici za odmero dohodnine naj bi davčno stopnjo v najvišjem, petem razredu znižali s 50 na 45 odstotkov. Stopnjo dohodnine pri dohodkih iz kapitala naj bi znižali s 27,5 na 25 odstotkov ter obdobje imetništva kapitala, od katerega ne bi bilo treba plačati dohodnine od dobička, skrajšali z 20 na 15 let. Stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem naj bi znižali s 27,5 na 15 odstotkov, odstotek normiranih stroškov, ki jih država priznava za ugotavljanje davčne osnove, pa s 15 na 10 odstotkov. Uvedli naj bi spodbudnejšo ureditev plačil za poslovno uspešnost, seniorsko olajšavo, olajšave za gasilce, olajšavo za zeleni in digitalni prehod ...