Slavnostna akademija

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 4. julij 2018 / 11:40

Ena od naših mnogih partnerskih šol je tudi Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu. Z njo imamo redne stike, trenutno pa smo z njimi in licejem Franceta Prešerna tesneje povezani v projektu Erasmus+. Povabili so nas na njihovo slovesno akademijo ob 70-letnici šole.

Slovenska gimnazija je ob vseh težavah in ovirah, s katerimi se dnevno srečujejo Slovenci na Koroškem, ena najbolj svetlih točk in njihov močni povezovalni element. Akademija je za koroške razmere zelo svečana. Srednja šola v Avstriji in v večini evropskih držav pomeni šolanje za otroke od 12. do 18. leta, torej bi lahko rekli naša višja stopnja osnovne šole in srednja šola skupaj. Glavnino programa slavnostne akademije je zapolnjevala glasba, pevski zbor nižje stopnje in zbor višnje stopnje. Med drugim so prepevali tudi Smolarjevo pesem Ne, ne grem v šolo. Nastopili so učenci slovenske glasbene šole, ki so seveda tudi učenci gimnazije. Dijak iz Rateč se je predstavil z zmagovalnim govorom o Cankarju in človekovih pravicah. Kar precej je slovenskih dijakov. Nastopajoči fant je povedal, da je iz njihovega razreda v osnovni šoli v Kranjski Gori kar sedem učencev nadaljevalo šolanje v Avstriji. Prepevali so tudi Smrtnikovi fantje, vsi so njihovi bivši dijaki. Slovensko pesem predstavljajo v bolj moderni priredbi, posežejo pa seveda tudi po tujih skladbah in prav zelo dobri so. Imeli so posebnega gosta, zbor iz Argentine, natančneje iz Mendoze, ki se ravno te dni zadržuje v Sloveniji. Bilo je mnogo svečanih gostov, bivših ravnateljev. Na javni prireditvi na Koroškem ne more izostati gospod Valentin Inzko. Govor je imel tudi predsednik alumni kluba maturantov slovenske gimnazije. Njihova glavna naloga je združevati nekdanje maturante, ki so seveda razkropljeni po celem svetu in pomagati s štipendijami in drugačnim financiranjem in sponzoriranjem sedanjim nadarjenim in drugim dijakom. Opravljajo pomembno vlogo in seveda jim je gimnazija zelo hvaležna. Ni svečane prireditve na Koroškem, kjer ne bi zapeli njihovih tradicionalnih pesmi Rož, Podjuna, Zilja in drugih, Pojdem pa v rute. Ta dan so imeli dopoldne športni dan, predstavile so se slovenske kulturne in druge društvene organizacije in vse skupaj so sklenili s svečano akademijo. Ravnateljica je ob zahvalah poudarila, da je slovenska gimnazija povezovalna in zares svetla točka, ki je iz svojih poti tlakovala široko cesto, na katero so zelo ponosni.

Iz skromnih začetkov, kjer so pogosto duhovniki po vaseh nagovarjali mladino, naj se vpiše v slovensko gimnazijo, je nastala ustanova, ki je Koroški, Avstriji in svetu dala mnogo kakovostnih strokovnjakov in predvsem, kot je povedala ravnateljica, poštenih in odgovornih ljudi. Kaj šele bo. Jaz pa sem ponosna, da lahko kot učitelj sodelujem z njimi in seveda ne le jaz, predvsem naši dijaki.