Po žilah teče jeklena kri ...

Pred stopetdesetimi leti, 18. septembra 1869, je bila na Jesenicah ustanovljena Kranjska industrijska družba. Bila je predhodnica Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Njena ustanovitev pomeni začetek industrijske proizvodnje jekla na Slovenskem.

V Gornjesavskem muzeju Jesenice še vedno hranijo zapisnik o ustanovitvi Kranjske industrijske družbe iz leta 1869. Nastala je z združitvijo večine gorenjskih fužin, ki so dotlej kot manjše obrtniške delavnice proizvajale železo. Ustanovili so jo lastniki Zoisovih fužin, ki so se povezali z ljubljanskimi lastniki parnega mlina, bank in velikih trgovskih podjetij. Kranjska industrijska družba je bila delniška družba, lastništvo pa se je spreminjalo. Leta 1899 so odprli žebljarno, naslednje leto livarno, valjarno, predelovalne obrate, Siemens-Martinovo jeklarno. Kasneje so valjarno z Jesenic preselili na Javornik.

Kranjska industrijska družba je delovala do leta 1945, ko so jo podržavili in ustanovili Železarno Jesenice. Začel se je nov razcvet, obnovili in razširili so plavže, jeklarno in predelovalna obrate, na Javorniku so zgradili valjarno debele pločevine in oddelek toplotne obdelave, na Koroški Beli pa vročo valjarno, hladno valjarno in elektrojeklarno.

Leta 1969 je nastalo združeno podjetje Slovenske železarne, ki je leta 1992 razpadla na trinajst hčerinskih podjetij. Istega leta so ustanovili Slovensko industrijo jekla (Skupino SIJ) in največji proizvajalki jekla, SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne. Leta 2007 je Skupina SIJ dobila ruske lastnike, skupino KOKS s hčerinsko družbo Dilon.

Uglašena tradicija jekla

To je le nekaj najpomembnejših zgodovinskih mejnikov, ki so zaznamovali 150 let industrijske proizvodnje jekla na Jesenicah. Prav na mestu, ki je bilo nekoč gospodarsko središče Kranjske industrijske družbe, to je na jeseniški Stari Savi, je v torek potekala tudi slovesnost ob obletnici. Prireditev so poimenovali Uglašena tradicija jekla.

»SIJ Acroni je ponosen naslednik železarstva na Gorenjskem,« je dejal glavni direktor te največje jeklarske družbe Skupine SIJ Branko Žerdoner. Kot je poudaril, je SIJ Acroni danes, zahvaljujoč nenehnemu stremljenju k razvoju in številnim naložbam, tehnološko napredna družba, ki se z vrhunskimi jekli umešča v sam vrh proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji. Poudaril je velik pomen inovacij in vlaganj v razvoj; dejal je, da nameravajo v prihodnjih petih letih v razvoj vložiti 120 milijonov evrov. »Po naših žilah teče jeklena kri, v naših glavah je jeklena volja!« je dejal Žerdoner.

Vseslovenski muzej železarjev

Da pa ob zazrtju v prihodnost ne bi pozabili na preteklost, da bi ohranili in predstavljali železarsko dediščino, na Jesenicah skrbi Gornjesavski muzej Jesenice. Po besedah direktorice Irene Lačen Benedičič je bil doslej obnovljen dobršen del objektov na Stari Savi, ki je eno najbolje ohranjenih fužinarskih naselij v srednji Evropi. Letos je bila Stara Sava proglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena. Celovito obnovo je po 520 letih dočakala tudi Bucelleni-Ruardova graščina. V njej bo zaživel vseslovenski muzej železarjev, v njem bodo predstavili pomen fužinarstva, železarstva in jeklarstva, je dejala.

Slovesnosti na Jesenicah se je udeležil tudi Andrey Zubitskiy, predsednik uprave Skupine SIJ, vsi člani uprave ter dva ministra, za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in za kulturo Zoran Poznič.

Z železarsko himno je nastopil Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, prav posebno točko pa je pripravil Jekleni tolkalni orkester z edinstveno, še nikoli slišano uglasbitvijo jekel, izdelanih v družbi SIJ Acroni. Ob njihovi spremljavi je nastopila tudi zračna akrobatka Tjaša Dobravec, ki se je mojstrsko zavrtela na jeklenem spiralnem drogu.

Ob jubileju so izdali tudi knjižico Od fužin do sodobnega jeklarstva.