Jekleni tolkalni orkester z uglasbitvijo jekel, izdelanih v SIJ Acroni

Po žilah teče jeklena kri ...

Pred stopetdesetimi leti, 18. septembra 1869, je bila na Jesenicah ustanovljena Kranjska industrijska družba. Bila je predhodnica Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Njena ustanovitev pomeni začetek industrijske proizvodnje jekla na Slovenskem.

V času fužin so jeklo uporabljali predvsem za izdelavo manjših predmetov: orodja, orožja, posode. Bilo je namreč dragoceno, saj so ga izdelovali v manjših količinah. Z industrijsko proizvodnjo pa so iz jekla začeli izdelovati tudi železniške tire, vozila, plovila, konstrukcije stavb in mostov, cerkvene zvonove. Danes jeklo uporabljamo v energetiki, gospodinjstvu, športu ... V SIJ Acroni so denimo pred leti izdelali tudi jeklo za največji ledolomilec na svetu.

Pomena znanja in inovativnosti so se zavedali že v Kranjski industrijski družbi. Prvi tehnični ravnatelj Lambert von Pantz je leta 1872 kot prvi na svetu v javorniškem plavžu pridobil feromangan. S tem je železarna dobila sloves pionirja in tehničnega izumitelja v zgodovini železarstva. Ne nazadnje pa je bila Kranjska industrijska družba tudi ustanoviteljica šole, katere naslednica je danes Srednja šola Jesenice.

V Gornjesavskem muzeju Jesenice še vedno hranijo zapisnik o ustanovitvi Kranjske industrijske družbe iz leta 1869. Nastala je z združitvijo večine gorenjskih fužin, ki so dotlej kot manjše obrtniške delavnice proizvajale železo. Ustanovili so jo lastniki Zoisovih fužin, ki so se povezali z ljubljanskimi lastniki parnega mlina, bank in velikih trgovskih podjetij. Kranjska industrijska družba je bila delniška družba, lastništvo pa se je spreminjalo. Leta 1899 so odprli žebljarno, naslednje leto livarno, valjarno, predelovalne obrate, Siemens-Martinovo jeklarno. Kasneje so valjarno z Jesenic preselili na Javornik.

Kranjska industrijska družba je delovala do leta 1945, ko so jo podržavili in ustanovili Železarno Jesenice. Začel se je nov razcvet, obnovili in razširili so plavže, jeklarno in predelovalna obrate, na Javorniku so zgradili valjarno debele pločevine in oddelek toplotne obdelave, na Koroški Beli pa vročo valjarno, hladno valjarno in elektrojeklarno.

Leta 1969 je nastalo združeno podjetje Slovenske železarne, ki je leta 1992 razpadla na trinajst hčerinskih podjetij. Istega leta so ustanovili Slovensko industrijo jekla (Skupino SIJ) in največji proizvajalki jekla, SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne. Leta 2007 je Skupina SIJ dobila ruske lastnike, skupino KOKS s hčerinsko družbo Dilon.

Uglašena tradicija jekla

To je le nekaj najpomembnejših zgodovinskih mejnikov, ki so zaznamovali 150 let industrijske proizvodnje jekla na Jesenicah. Prav na mestu, ki je bilo nekoč gospodarsko središče Kranjske industrijske družbe, to je na jeseniški Stari Savi, je v torek potekala tudi slovesnost ob obletnici. Prireditev so poimenovali Uglašena tradicija jekla.

»SIJ Acroni je ponosen naslednik železarstva na Gorenjskem,« je dejal glavni direktor te največje jeklarske družbe Skupine SIJ Branko Žerdoner. Kot je poudaril, je SIJ Acroni danes, zahvaljujoč nenehnemu stremljenju k razvoju in številnim naložbam, tehnološko napredna družba, ki se z vrhunskimi jekli umešča v sam vrh proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji. Poudaril je velik pomen inovacij in vlaganj v razvoj; dejal je, da nameravajo v prihodnjih petih letih v razvoj vložiti 120 milijonov evrov. »Po naših žilah teče jeklena kri, v naših glavah je jeklena volja!« je dejal Žerdoner.

Vseslovenski muzej železarjev

Da pa ob zazrtju v prihodnost ne bi pozabili na preteklost, da bi ohranili in predstavljali železarsko dediščino, na Jesenicah skrbi Gornjesavski muzej Jesenice. Po besedah direktorice Irene Lačen Benedičič je bil doslej obnovljen dobršen del objektov na Stari Savi, ki je eno najbolje ohranjenih fužinarskih naselij v srednji Evropi. Letos je bila Stara Sava proglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena. Celovito obnovo je po 520 letih dočakala tudi Bucelleni-Ruardova graščina. V njej bo zaživel vseslovenski muzej železarjev, v njem bodo predstavili pomen fužinarstva, železarstva in jeklarstva, je dejala.

Slovesnosti na Jesenicah se je udeležil tudi Andrey Zubitskiy, predsednik uprave Skupine SIJ, vsi člani uprave ter dva ministra, za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in za kulturo Zoran Poznič.

Z železarsko himno je nastopil Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, prav posebno točko pa je pripravil Jekleni tolkalni orkester z edinstveno, še nikoli slišano uglasbitvijo jekel, izdelanih v družbi SIJ Acroni. Ob njihovi spremljavi je nastopila tudi zračna akrobatka Tjaša Dobravec, ki se je mojstrsko zavrtela na jeklenem spiralnem drogu.

Ob jubileju so izdali tudi knjižico Od fužin do sodobnega jeklarstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / nedelja, 17. marec 2019 / 11:38

Voden ogled samostana

Kamnik – Občina Kamnik je v lanskem letu v okviru projekta Preobrazba, odobrenega na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije za Evropski sklad za regionalni razvoj, izvedla obnovo de...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...