Jesenice, moj novi dom

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. september 2019 / 14:00

Na Jesenicah želijo na različne načine pomagati čedalje večjemu številu priseljencev. Posebno pozornost namenjajo priseljencem albanske narodnosti, zlasti ženskam. Nepogrešljiva je pomoč prevajalke za albanski jezik, razvili pa so tudi nov program za učenje slovenščine z drugimi metodami, na terenu.

Število priseljencev na Jesenicah se še vedno povečuje, zlasti iz držav bivše Jugoslavije. V delo s priseljenci so se posebej usmerili v Ljudski univerzi Jesenice, kjer pripravljajo različne dejavnosti, s pomočjo katerih jim želijo olajšati življenje na Jesenicah in jim pomagati pri vključevanju v družbo. Tako je nedavno potekal pilotni projekt PlurAlps, ki so ga naslovili Jesenice, moj novi dom, v katerega je bilo vključenih kar 150 priseljencev iz različnih držav, največ iz držav bivše Jugoslavije, a tudi iz Kitajske, ZDA, Dominikanske republike, Kolumbije ... Namen projekta je razvijati in spodbujati kulturo, ki je naklonjena sprejemanju drugačnosti in raznolikosti, zato so se vanj vključili tako priseljenci kot predstavniki večinskega prebivalstva. In kaj združuje ljudi bolj kot dobro obložena miza? Tako so pripravili več kulinaričnih delavnic, na katerih so se udeleženci različnih narodnosti medsebojno učili pripravljati narodne jedi. Udeleženci so spoznavali dobrote črnogorske, bosanske, makedonske in kitajske ter tudi slovenske kuhinje: teletino z rdečo papriko, okusne poljube, kljukušo s piščancem, rdečo in belo trahano, makedonsko pogačo, piščanca z rižem v pečici, paradižnikovo juho, kitajske rezance s piščancem in zelenjavo.

In medtem ko so bile mame v kuhinji, so za otroke potekale ustvarjalne delavnice. Po besedah Majde Suljanović Hodžić iz Ljudske univerze Jesenice so se prav v tem projektu naučili, da je pomembno, da organizirajo sočasne delavnice za mame in otroke, saj je tako poskrbljeno za varstvo in mame lahko v miru ustvarjajo v kuhinji. Poleg tega so pripravili sprehod po mestu, na katerem so priseljenci spoznali knjižnico, center za socialno delo, rdeči križ ... »Razvili pa smo tudi nov program za učenje slovenščine z drugimi metodami, na terenu. Tako so denimo udeleženci šli v trgovino in tam morali naročiti stvari v slovenščini. Tako so se učili vsakdanjega sporazumevanja, « je povedala Majda Suljanović Hodžić. V sklopu projekta je potekalo še več aktivnosti, delavnice cirilice, branje pravljic v tujih jezikih v jeseniškem vrtcu, skupina priseljenk s Kosova je celo pripravila potopisno predavanje o svoji domovini ...

Po besedah direktorice Ljudske univerze Jesenice Maje Radinović Hajdić so priseljenci ena njihovih prioritetnih skupin, glede na trende priseljevanja pa bodo tudi v prihodnje. Posebno pozornost namenjajo priseljencem albanske narodnosti, zlasti ženskam, pri katerih je največji problem neznanje slovenščine. Zato je nepogrešljiva pomoč prevajalke za albanski in makedonski jezik, ki je zdaj tudi zaposlena na Ljudski univerzi Jesenice in pomaga pri komunikaciji v jeseniških šolah, vrtcu, bolnišnici, zdravstvenem domu, lekarni, centru za socialno delo ... »Mi ne znamo albansko, oni ne znajo slovensko. Ne moremo pričakovati, da bodo takoj znali jezik, zato jim je vsaj na začetku treba pomagati, tukaj in zdaj,« pravi Maja Radinović Hajdić. Lani so poleg tečajev slovenščine, namenjenih priseljencem, pripravili tudi tečaj albanskega jezika. Nanj so žal dobili nekaj zelo negativnih odzivov, a veliko tudi pozitivnih, prihajal je celo gospod iz Postojne. »Tudi mi se moramo odpreti priseljencem; želijo živeti med nami, a hkrati ohraniti svojo kulturo,« meni Maja Radinović Hajdić in dodaja, da so s svojimi aktivnostmi za priseljence primer dobre prakse tudi v širšem evropskem prostoru.