V Sloveniji virusa (še) ni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 28. april 2009 / 06:00

Znaki virusa prašičje gripe so podobni običajni sezonski gripi. Zdravila Tamiflu, ki omili potek bolezni, je v Sloveniji dovolj, zagotavljajo strokovnjaki. Svetovna zdravstvena organizacija je danes razglasila četrto fazo pandemske pripravljenosti.

Ljubljana – Pred štirimi dnevi je iz Mehike prišla novica o pojavu bolezni, ki jo prenaša nov virus gripe A (H1N1). Virus, ki je povzročal bolezen pri prašičih in se je izjemoma prenesel na človeka, je spremenil svoje lastnosti, tako da se prenaša tudi s človeka na človeka. Tako imenovana prašičja gripa se je že razširila v Evropo, pri dveh posameznikih so jo potrdili v Španiji, pri dveh tudi v Veliki Britaniji. Sum obstaja pri neki osemindvajsetletni Avstrijski, ki se je vrnila s potovanja po Mehiki. V Sloveniji zaenkrat suma na to bolezen ni. »Stalno spremljamo ocene stanja, ki nam jih posreduje Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in smo v rednih stikih z Evropskim centrom za spremljanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Podatki o obolelih se dnevno spreminjajo. SZO jim skrbno sledi in ocenjuje tveganje, tako da posameznim državam lahko priporoča ukrepe,« je na današnji novinarski konferenci v prostorih ministrstva za zdravje povedala dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja. In še en podatek: z virusom se ne okužimo, če jemo svinjsko meso.

Simptomi virusa prašičje gripe

Nov virus prašičje gripe se prenaša enako kot virus običajne sezonske gripe s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, torej ob tesnem stiku z osebo, ki je že okužena z novim virusom prašičje gripe. »Tudi bolezen poteka s podobnimi znaki kot običajna gripa. Pojavi se nenadoma, značilni znaki so mrazenje, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in kosteh, suh kašelj, slabo počutje. Bolniki so kužni, dokler imajo simptome okužbe oziroma do sedem dni po začetku bolezni. Mlajši otroci so verjetno kužni dlje časa,« je povedal dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem Kliničnem centru. Iz Mehike poročajo tudi o težjem poteku bolezni s pljučnico, z odpovedjo dihanja in s smrtnim izidom, v drugih državah pa o milejših oblikah. Podobno kot okužba z virusom običajne gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen. »Iz Mehike poročajo, da je umrlo od 7 do 8 odstotkov vseh, ki so zboleli, vendar se za njih ne ve, ali so imeli samo prašičjo gripo ali še kaj drugega. Imamo premalo podatkov, da bi z zanesljivostjo lahko karkoli trdili. Poleg tega so registrirani samo tisti, ki imajo težjo obliko te bolezni,« je povedal Strle in dodal nekaj napotkov, kako preprečimo širjenje okužbe: »Kadar kašljamo ali kihamo, si zakrijemo usta. Pogosto si umivamo roke, izogibamo se stikov z bolnimi ljudmi in če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe.«

Kako je pripravljena Slovenija

»Zdravstveni delavci so že obveščeni, kako ravnati v primeru suma okužbe na prašičjo gripo. Na zalogi imamo 500 tisoč odmerkov zdravila Tamiflu, ki naj bi skrajšalo in omililo potek bolezni. Ocenjujemo, da je zdravila dovolj na zalogi. Z zdravljenjem je treba začeti 48 ur po začetku simptomov,« je povedala Mojca Gruntar Činč, v. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. Naj spomnimo, da se je ravno zdravilo Tamiflu leta 2006 ob pojavu virusa ptičje gripe pogosto prepisovalo neracionalno, zato je Franc Strle opozoril: »Zdravila se predpišejo samo v primeru, ko je nekdo bolan, kajti zdravila niso bonbončki, ki jih kupiš v trafiki. Poleg tega v Sloveniji novega virusa niti še ni.«

Pa je morda cepivo proti običajni, sezonski gripi učinkovito tudi pri prašičji gripi? »Verjetno obstaja navzkrižna – delna imunost tudi pri novemu virusu prašičje gripe, a bodo to potrdili šele z raziskavami,« je povedala Kraigherjeva.

Na spletni strani slovenskega ministrstva za zunanje zadeve je trenutno samo obvestilo, da odsvetujejo vsa potovanja v Mehiko, ki niso nujna. Tudi osrednje letališče dr. Jožeta Pučnika nima kakšnih priporočil oziroma omejitev. »Naše letališče nima direktne povezave z drugimi kontinenti, na mednarodnih letališčih, na katerih prestopajo slovenski potniki, pa že izvajajo določene preventivne aktivnosti. Vsekakor pa naj bodo potniki pozorni na znake te bolezni in če se ti pojavijo, naj takoj pokličejo svojega zdravnika, ki jim bo svetoval,« je povedala Kraigherjeva. Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si/) so objavljene aktualne informacije o pojavnosti novega virusa, poleg tega so vsak dan ob 16.30 za informacije v zvezi s tem dosegljivi na telefonu (01 2441 400).

Četrta faza pandemske pripravljenosti

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je danes razglasila četrto fazo pandemske pripravljenosti, kar pomeni, da se tveganje za pojav pandemije v tej fazi močno poveča, ne pomeni pa, da je pojav pandemije neizbežen. Države morajo o kroženju virusa poročati SZO in izvajati ukrepe za zmanjšanje virusa. Vseh faz pandemske pripravljenosti je sicer šest; v peti fazi se virus že pojavlja v najmanj dveh državah regije, večina držav pa še ni prizadetih, a se pričakuje, da bodo. To je faza intenzivnih priprav za zmanjševanje škode. V šesti fazi se virus širi med ljudmi po svetu, pandemija traja nekaj mesecev. Po tej fazi sledi obdobje umirjanja, zmanjševanja števila primerov.

Ta četrtek se bodo sestali tudi ministri Evropske unije in sprejeli določene ukrepe za zajezitev virusa. »Evropa bo poročala na enak in primerljiv način, da bomo čim hitreje lahko spoznali ta virus. Države smo resno pristopile k temu, saj gre za nov tip virusa, ki se širi iz človeka na človeka in ga je treba čim prej obvladati,« je povedala Činčeva. Kaj lahko povzroči nov virus, je ponazoril Franc Strle: »Če jih od 4 milijard ljudi zboli za novim virusom prašičje gripe 20 odstotkov, je to 800 milijonov ljudi. Če je smrtnost 0,1 odstotka, jih v nekaj tednih umre 800 tisoč.« Za zdaj cepiva, ki bi vsebovalo zaščito proti novemu virusu prašičje gripe, še ni. Prve doze cepiva proti prašičji gripi naj bi bile pripravljene šele v štirih do šestih mesecih, a potrebno bo še nekaj mesecev več, da se proizvedejo večje količine.